Spomenik 87. IR

Teorija in praksa varstva in interpretacije kulturne dediščine soške fronte.

OdgovorNapisal/-a Colonnello » 27.08.2007 16:13:46

1. Fallschirmjager Divisi napisal/-a:Kolikor jaz vem, na soški fronti ni padlo milijon vojakov. Če sem prav slišal, jih je padlo okoli 300 tisoč, 700 tisoč pa je bilo ranjenih. Tako je bilo res milijon žrtev, a niso bile vse smrtne.


Ja. Potem so še civilne žrtve, pa begunci...

LP
Colonnello
 

OdgovorNapisal/-a lokvar » 27.08.2007 19:41:38

pa nebi dali gor se slikce kaverne na skabrijelu od I R 87?
Slika
samo ne me farbat!!!!!
lokvar
član
 
Prispevkov: 620
Pridružen: 26.07.2005 09:08:04
Kraj: ponavadi na Lokvah, drgac pa od krasa do bovskega

OdgovorNapisal/-a mihec » 27.08.2007 19:58:59

Bi bil kdo tako prijazen in napisal kako do te kaverne, vsaj približno, ker Škabrijel je velik.
mihec
član
 
Prispevkov: 239
Pridružen: 03.08.2005 16:33:51

OdgovorNapisal/-a Colonnello » 27.08.2007 20:06:35

mihec napisal/-a:Bi bil kdo tako prijazen in napisal kako do te kaverne, vsaj približno, ker Škabrijel je velik.


Tukaj piše vse:

http://prohereditate.com/sl/object/A0036/

LP
Colonnello
 

OdgovorNapisal/-a klemen55 » 03.09.2007 12:48:13

aljaz napisal/-a:Eden izmed kriterijev za "najhujši boj" je po mojem mnenju tudi odstotek padlih izginulih in ranjenih po enotah. Če že pade ali izgine vsaj 70-80% enote ali več je zame "hud boj", pa četudi je neka enota štela "le" 1000 mož. Če še vzameš v obzir trajanje, razmerje branilcev proti napadalcem, obseg obstreljevanja glede na površino, potem ni potrebno umreti milijonu ljudi, da bi bil boj "hud".

Jaz se bolj ali manj strinjam z tem, kar je aljaz zapisal.

87. pešpolk je, glede na razmerje branilcev proti napadalcev, silovitost topniškega obstreljevanja, izgub, konfiguracija terena in psihični pritisk na branilce (izguba Škabrijela bi pomenila prost prehod na Trnovsko planoto in proti Trstu), definitivno bil enega izmed najhujših bojev v zgodovini avstro-ogrske vojske, toda ali je to bil najhujši boj katerekoli avstrijske oz. avstro-ogrske enote je težko danes definirati in objektivno presojati.

V uteho pa nam lahko ostane, da imajo v dunajskem vojaškem arhivu v fondu IR.87 dokaj podroben Gefechtsbericht (bojno poročilo), ki opisuje akcije 87. pešpolka med 11. soško ofenzivo. Kot sem na hitro uspel videti je tudi bolj podrobno od tistega kratkega sračkanja, katerega sem našel v vojaškem arhivu v Budimpešti.
klemen55
član
 
Prispevkov: 418
Pridružen: 25.05.2006 15:17:48

OdgovorNapisal/-a Berndorfer » 23.02.2009 12:19:45

Zakaj pa ne bi bil to najhijši boj?

Zgodovinar Veith je leta 1932 v avstrijskem vojaškem časopisu potrdil in zapisal ugotovitve, "da je ta polk prestal najhujši boj, ki ga je sploh kdaj pretrpela katera avstrijska enota". (V. Klavora - Škabrijel)

Konjeniški general Schonburg... je prišel na soško bojišče, da bi prevzel odgovornost "za najhujši boj, ki ga je stara armada kdajkoli bila", kot piše zgodovinar Weber. (V. Klavora - Škabrijel)

Italijanski General Cadorna je pozneje izjavil:
"Glede na velikost ciljnega prostora je to pomenilo največje kopičenje topovskih cevi med potekom vojne" (V. Klavora - Škabrijel)

(italijanska stran je okrepila artilerijski pritisk z 700 srednjimi in težkimi topovi, uporabili pa so tudi 400 mm minomete... če pogledam slike Škabrijela iz tega obdobja me še najbolj spominja na površje "Lune")

Cadornovo oceno o največji koncentraciji topovskih cevi sem zasledil tudi že v italijanskih virih. Z takšno ogromno maso granatnih izstrelkov in žive sile preplaviti tako majhen prostor, po mojem mnenju ustavari pogoje, da bi trditve o najhujši bitki res potrdili. Sicer se omenja še več enot ki so prišle na Škabrijel za protinapade, v pomoč... ampak 87. polk je bil na Škabrijelu ob začetku 11. ofenzive in vse dokler ga niso zamenjali. To pa ni bilo le nekaj dnevno obdobje. Podobrno se je odrezal tudi GSR2.

Kot sem razumel pa naj bi v času zamenjave prejel še eno porcijo Arditov. Matičič navaja da je v kavernah srečal pripadnike 87. polka, njegov opis ki zadeva Škabrijel pa se mi zdi še najbolj pretresljiv (tudi glede na poglavja knjige)

Ne razumem zakaj ni na spomeniku vpisanih tudi ostalih slovenskih enot, ki so se borile na Škabrijelu, glede na to da je ravno njim posvečen ta spomenik. Menim da se boji za goro Škabrijel niso začeli z 11. ofenzivo ampak takoj po 6. ofenzivi, ko so italijanske sile pričele postopoma glodati iz Solkana navzgor in proti SV. Katarini. Tako se pozablja denimo na 47. pešpolk. Če gledamo iz geografskega vidika nizko gričevje in sam hrib tvorita celovito tvorbo, do pričetka bojev pa se prednji nižji gričevnat del sploh ne omenja. V opisih 11. ofenzive avtorji dodajo radi ravno ta sprednji del, ki vključuje SV. Katarino, pred tem pa so nanj pozabljali. Ne vem, mogoče je temu krivo pomanjkanje pisnih virov za to obdobje.
Berndorfer
član
 
Prispevkov: 172
Pridružen: 20.02.2009 09:16:04

OdgovorNapisal/-a Berndorfer » 23.02.2009 12:34:24

1. Fallschirmjager Divisionu bi povedal, da se verjetno naša mnenja glede ideologij razlikujejo in da tistih 9. partizanov jaz sploh ne bi ideološko obarval, ker menim da bolj kot ideologija je zame pomembna zamlja na kateri živim. No vsaj jaz mislim da je ta Slovenska in da je za njo vredno živeti in če je treba tudi umreti (ni pa nemška, velikonemška, italijanska, hrvaška ali madžarska, kot tudi ne turška...). So bililjudje v različnih obdobjih pred različnimi odločitvami in z različnimi dilemami, cenim pa vsakega ki je bil pripravljen dati ali je dal življenje za domovino in našo slovensko zemljo).

Glede na navedbo da je na soški fronti padlo 300.000 vojakov, milsim da jih ima samo italijanska stran toliko v kostnicah (Sredipolje, Oslavje, Kobarid, če ne štejemo še manjših tu pa tam po alpah).
Njihova stran je po vojni tolkla po mizi s podatkom 500.000, se pravi pol miljona padlih... mi smo tedaj imeli druge probleme - kje so internirani svojci, ki se še v leti 1919 niso vrnili iz ujetništva za AO vojake, družine ki so spale po štalah, ker hiše ni bilo več, kaj jesti in kaj dati jesti otrokom...
Potem je sledilo tistih 25 let in padlo tistih 9. partizanov z Dražgoš. Ampak tistih 25 let se ni smelo govoriti slovensko.

Če boste ocenili, da ta tekst ne spada v področje soške fronte ga prosim odstranite. Hvala.
Berndorfer
član
 
Prispevkov: 172
Pridružen: 20.02.2009 09:16:04

OdgovorNapisal/-a yurko » 23.02.2009 12:48:08

Berndorfer napisal/-a:Glede na navedbo da je na soški fronti padlo 300.000 vojakov, milsim da jih ima samo italijanska stran toliko v kostnicah (Sredipolje, Oslavje, Kobarid, če ne štejemo še manjših tu pa tam po alpah).

Slabo misliš. 100.000 + 57.000 + 7.000 je mnogo manj od 300.000. Katere tu pa tam manjše kostnice po Alpah misliš?

Njihova stran je po vojni tolkla po mizi s podatkom 500.000, se pravi pol miljona padlih... mi smo tedaj imeli druge probleme - kje so internirani svojci, ki se še v leti 1919 niso vrnili iz ujetništva za AO vojake, družine ki so spale po štalah, ker hiše ni bilo več, kaj jesti in kaj dati jesti otrokom...

Soška fronta je časovno in prostorsko omejena ...
prohereditate.com
yurko
Site Admin
 
Prispevkov: 2732
Pridružen: 08.06.2005 21:13:23
Kraj: Haliaetum

OdgovorNapisal/-a Berndorfer » 23.02.2009 13:44:40

Se opravičujem glede Sredipolja saj sem se krepko uštel. Za ostale kostnice sem mislil na monte Grappa in nižinske Nervesa della Battaglia / osario del Montello, ampak zgleda da so tam pokopani tudi AO vojaki.

Slabo misim. Imate prav in bo že držalo da se jemlje le obdobje od 1915 do 1917 na omejenem območju. Moja napaka.

Glede tiste štale in otrok pa... sem pač potomec ene punčke, ki je po vrnitvi iz begunstva morala spati v šatli na senu. Pod njimi so bili italijanski konji, katere so hranili z "rožiči". Ker drugega ni bilo za jesti so morali brisati slino dol z rožičev in takšne pojesti. Dokler ni začel gniti jezik... okrog njih pa podgane.Vsaj tako mi je povedala. V štalo pa so bile spremenjene današnje vlakovne garaže v Novi Gorici.

Sem pa tudi potomec enega AO vojaka ki se je vrnil domov ko je bila vojna končana že en čas, vendar mu zaradi bolezni ni bilo dano dolgo živeti. Le par let.
Berndorfer
član
 
Prispevkov: 172
Pridružen: 20.02.2009 09:16:04


Prejšnja

Vrni se na Varstvo in interpretacija dediščine


Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov