Konzerviranje, restavriranje najdenih predmetov
Moderator: Pinkfloyd
16 prispevkov
• Stran 1 od 2 • 1, 2
Konzerviranje, restavriranje najdenih predmetov
Napisal/-a Tis » 18.10.2005 21:57:02
Odločil sem se, da skopiram poučno temo iz starega foruma.
-------------------------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------------------------------------------
Najprej me zanima kaj narediste ko izkopljete nekakšen eksponat? zanima me predvsem ravnanje glede bajonetov in puškam podobnega orožja,....
Zanima me vse kaj naredite oz. kakšne stvari uporabljate preden eksponat razstavite,...
Nekje sem pred kratkim slišal da je zelo dobro za odstranjevanje rje citronska kislina zmešana z vodo,...In sem to tudi poizkusil in je rja res lepo odpadla in je predmet ostal v izjemno dobrem stanju,... potem pa sem zadevo le še namazal z WD40 da nebi ponovno rja udarila po predmetu,... Kakšna maziva uporabljate za svoje eksponate?
-------------------------------------------------------------------------------------
Običajno se odločimo za čim manj agresivne metode ala peskanje. včasih pa brez tega ne gre. Dosti zbiralcev take predmete čisti kemijsko z raznimi kislinami elektrolizami .... najbolj pa je verjetno razširjeno krtačenje s kovinsko krtačo.
-------------------------------------------------------------------------------------
Kakšne predmete je dobro premazati s strojnim oljem in nato s krpo obrisati da niso mastni.
-------------------------------------------------------------------------------------
Velika znanost, pa ni hec.
Največji mojster je kot povsod Ivo Ivančič Lurin. Včasih mi je žal, da svojih načinov čiščenja ne patentira.
Stran z vsemi kislinami,erozijami... in peskanjem.
V osnovi je najpomembnejše fizično čiščenje-tu se vidi, koliko je najden predmet sploh ohranjen. Najbolj so kot orodje priporočljiva rezila kombiniranih mizarskih strojev, ki so pobrušena pravokotno. Torej odpadno rezilo dobiš pri mizarju, v tovarni, na smetišču...S flexarico ga pobrusiš pod pravim kotom, predmet vpneš in ga drgneš po dolžini ali širini. Gre bolje kot z vsakim električnim orodjem. Uporabne so tudi pile, ki imajo eno ožjo stranico ravno. Pravi kot je treba redno obnavljati, ker drugače čiščenje ni dovolj globoko. Po grobem čiščenju sledijo smirkovi papirji za železo-fine granulacije, vsekakor nad 150. Šele potem ščetkanje, po ščetkanju obričemo s cunjo in te preseneti, kako lepo in čisto je.
Za premaz je odlična mešanica razredčila s čistim motornim oljem-približno pol-pol. Pustimo nekaj dni, potem obrišemo.Je pa zelo možno, da po cca pol leta odpade še nekaj neobdelane rje iz globine. Ta gre stran z navadno ščetko. Potem sledi še en premaz z mešanico na isti način. Če je predmet na suhem, ostane tak več let.
Po tem drugem čiščenju je šele možno namesto oljnega premaza uporabiti nesvetleč lak-mat, lahko tudi mešanico Beltona in Beltopa. Sicer suši par dni, a je dokončno.
Možen je tudi premaz mešanice pol mizarskega lepila Mekol in pol tople vode. Ne se ustrašiti, če izgleda belo, po dnevu ali dveh je vse prozorno. Seveda je treba načine preizkušati in rezultati so vidni šele čez par let.
Ti našteti so "Lurinovi" in so več ali manj 100% sigurni.
Naslednjič pa o svežih lesenih najdbah in krpanju malih poškodb -saj ste verjetno opazili, da čudovit les na ročaju izkopanega bajoneta razpoka in razpade v par tednih, če ni pravilno in počasi sušen.
Kljub smeškotu je vse resnica in od 30 načinov preizkušanja v desetih letih so te "tehnologije" najbolj uspešne.
Sledilo bo tudi poglavje o zaščiti po peskanju ali obdelavi z ognjem, kar je včasih edina rešitev, čeprav ne preveč priporočljiva. Sem spada tudi kislinjenje. Pa tudi to se da rešiti in obdelati, o čemer povem naslednjič....
-------------------------------------------------------------------------------------
Ko najdeš kakšno dobro stvar, jo je prvo treba zaliti z kakšnim pivom, ali z "ta kratkim" zato, da potem ta svar med čiščenjem ne razpade.(to posebej velja še za značke)
Se pa strinjam z Bojanom. Mehanska odstranitev rje oziroma drugih oksidov je najboljša iz naslednjih vzrokov:
- odstranimo oksid na mestu spoja z osnovnim materialom
- odstranitev je trajna in ob dobrem čiščenju se ne pojavi več
- predmet po čiščenju ne korodira ponovno (kar ne drži za čiščenje z kislinami itd)
- na trgu se dobi dovolj pripomočkov(metlice"jeklene, mesingaste...), tako da lahko čistimo tudi delikatne najdbe.
- čiščenje z napačno kislino lahko povzroči neporavljivo škodo( z deoločenimi kovinami, oz. njihovimi legirnimi elementi kislina lahko povzroči začetek razpadanja kovine oziroma nove okside)
Osebno kislino uporabljam le za čiščenje zasiganih predmetov, oziroma zelo razrečeno za čiščenja apnenca predvsem iz predmetov iz vojne kovine.
-------------------------------------------------------------------------------------
Da gremo naprej na čiščenje!
Zelo pripravne so stare žage za železo, lahko polomljene in izrabljene. S flexarico ali kotno brusilko lahko na koncu žage oblikujemo poljubne oblike-konice,polkroge,ese-in te dosežejo tista področja na predmetu, ki jih ne doseže večja lameta ali ravna pila brez zob-imenujmo to strgalo. Zelo primerna je tudi kombinacija več starih žagic za železo, ki so na enem koncu spete z elastiko. Ko tako kombinacijo damo v nek vtor in drgnemo po njem-ne žagamo-se žagice prilagajajo širini in obliki podlage in z gibi levo-desno očistimo celo področje. Podobno velja za luknje, kjer si pomagamo s polomljenimi svedri. Bistvo je v tem, da očistimo tudi tisto, kar je težje dostopno. Ne gremo pa toliko daleč. da bi se predmeti svetili ali da bi prišli do živega,torej v zdravo se ne sme dosti poznati, oziroma še bolje nič.
Kar izkopljemo lesenega in mokrega že na kraju samem damo v najlon vrečko, oziroma le lesen del predmeta, ki ga utrdimo z elastiko. S tem preprečimo dostop zraka in hitro sušenje ter pokanje lesa. Doma počasi povečujemo dostop zraka z odpiranjem vrečke in premeščanjem po raznih prostorih, ki so različno vlažni. To lahko traja tudi par tednov, a je edina sigurna metoda, ki jo poznam. Ko so les ali ostanki lesa suhi jih premažemo z mešanico vode in Mekola-vodoodpornega lepila za les. Pravo mešanico bo pokazal čas. Tudi izredno voden premaz ima dobre lepilne in zaščitne sposobnosti. V glavnem, drugi dan se ne sme poznati belo od lepila. Take premaze damo 2-3 in se nikdar več ne lušči ali "buži" kot reče Ivo.
Pred premazi les čimmanj in zelo neagresivno čistimo, ker mu sicer odvzamemo patino starosti. V tej fazi lahko tudi popravimo kak manjkajoči košček, seveda pa mora izgledati originalno in se poseg ne sme poznati-o tem prihodnjič.
Peskanje je solidna metoda za predmete, ki so v dobrem stanju, brez tanjših in zelo načetih delov ali za večje predmete, ki jih je časovno in fizično problem očistiti. Je pa jasno, da gre proč vsaka barva in patina in znaki starosti. Od peskalnice do doma pozabite na gostilne in pivo, pa če predmet izgleda še tako lep. Tudi dotikajte se ga čimmanj, ker ga že po kaki uri začne napadati rja!
Torej hitro domov in začasno je dobro vsako olje ali WD do dokončne zaščite, ki je nujna. Torej v poštev pridejo mat laki, Belton,Beltop, laki iz sprayev, ki jih dobite v Italiji. Eden najboljših je FAITU color /firme Arexons/, vendar le tip transparente opaca, kar piše na dnu spray-laka. Mislim, da ni treba razlagat, da je treba olje ali WD prej obrisati z razredčilom, oziroma razmastiti, če smo predmet prej le začasno zaščitili. Faitu je suh že v kaki uri, mešanice z Mecolom v dnevu ali dveh, premazi tipa Belton/P/ ali Sandolin pa včasih šele po kakem tednu. Torej potrpljenje je važno.
Če se predmet kljub vsemu še preveč sveti ga podrgnemo z gobico za pranje posode ali finim šmirklom za avtokite granulacije nad 240 ali še bolje s 400.
Določene predmete se ne da očistiti drugače kot z ognjem. Ko predmet segrejemo odpade vsa rja, ki jo dodatno odstranimo s ščetko. Žal predmeti ostanejo rdeči. Tudi tu ima Ivo čudovito pomoč:zmešamo saje iz dimnika centralne kurjave z oljem, tako, da ostane zmes dokaj trda, ne tekoča. Nanesemo jo s čopičem na predmet, pri čemer še posebej pazimo na luknjice. Takoj po mazanju lahko obrišemo s krpo in dobimo naravno barvo, kot bi čistili fizično. Priporočam delo v gumijastih rokavicah, ker je tista barva, ki jo naredimo blaaazno mooočna.
S tem bi lahko zaščitili tudi po peskanju. To je eden redkih načinov, ko čez pol leta ni treba ponovno očistiti morebitne malenkosti, ki se še oluščijo.
KIslinimo res v skrajni sili, kot je rekel Anže, najbolj pomaga pri čiščenju apnenca in bakrenih delih granat-lahko citronska,videl sem tudi s solno, ki pa je že večja kemija in nevarna zaradi plinov, ki se tvorijo ob stiku z vodo.
Pri kislinjenju je zelo važno, da potem, ko je predmet dovolj najedlo, roma le-ta v lug, magari v vodo s pralnim praškom, da se kislina nevtralizira. Sledi izpiranje s čisto vodo in potem brisanje do suhega, obrišemo še z razredčilom, ni treba, da je nitro. Tako je predmet pripravljen za enega od premazov. Brez končnega premaza ne gre!! Lahko je le mešanica
olje- razredčilo ali firnež ali kaj podobnega.
Naslednjič pa kako besedo o čiščenju medenine, predvsem medeninastih ročajev it.topniških sabelj ter o krpanju raznih poškodb, kdor ima take želje-sicer je predmet najlepši tak, kot je najden, le ščiščen mora biti.
-------------------------------------------------------------------------------------
Nič še nismo rekli o čebeljem vosku. Jaz veliko uporabljam vosek, lahko se ga uporablja na različnih materialih. Tudi odstraniti ga je lahko, če se kasneje odločimo za kakšno drugo sredstvo, seveda je predpogoj, da je predmet prej popolnoma očistimo z enim izmed postopkov, ki ste jih že omenili.
Meni za nekatere predmete, ki so že originalno bili črne barve, zelo dobro služi črna grafitna barva, ki naredi očiščen predmet, zaradi grafitnih delcev v bavi, podoben originalu.
-------------------------------------------------------------------------------------
KONZERVACIJA
O.K. Najprej je treba ločiti konzervacijo od restavracije predmetov. Konzervator ohrani najdeno, restavrator po originalni dokumentaciji obnovi!! Mi smo nekje vmes.
Torej skopana puška z ostanki lesa.
Hitro se vidi, ali je lesa toliko, da ga je vredno ohraniti. Potem je treba pogledati, če je les snemljiv-če je, ga je treba sneti in dati v pvc vrečko /polivinil/. Potem pride do vprašanja, ali bi najditelj rad, da bi puška delovala, vsaj simbolično, ali bi jo ohranil v najdenem stanju.
A./Najdeno stanje:Sperem z vodo, potegnem z nepregrobo krtačo in če mi je stanje všečno-z lesom vred-se lotim obnove. Par dni sušim lesen del v pvc. Ko je za silo suho premažem celo najdbo 2-3x z mešanico mizarskega Mecola in vode v zaporednih parih dneh. Ko se posuši, ni belo in se ne sveti pretirano. Tako konzerviran predmet dam v vitrino pod steklo-pri meni je ohranjen že 2-3 leta, ne da bi z njega padel en sam kamenček ali rja. Morebiti dodam slikco.
B./Če želiš puško restavrirati snameš les, ga daš v pvc po istem postopku, puško segreješ z brenerjem /pozor na mogoče preostale naboje, vsekakor je treba prej sondirati, da je cev prazna, enako zaklepišče in magazin/.
Brez segrevanja je odvijanje vijakov potrebnih za razstavljanje utopija. Ne pomaga niti WD, niti olje, niti nafta, niti zavorna tekoćina in podobne mešanice. Včasih so sicer možni čudeži in pri svežih izkopaninah iz vlažne zemlje se občasno vijaki odvijejo proti pričakovanju.
Ko je železni del razstavljen v prafaktorje-torej odstranjen sprožilni mehanizem, zaklep, varovala...sledi čiščenje po že opisanem postopku-fizično s strgalom in finimi brusnimi papirji ter s ščetko odstranimo preostanke, ki so "gnili" in ki se po segrevanju pokažejo. Ko je vse čisto zopet sestavimo, v tej fazi lahko zamenjamo določene uničene ali neuporabne dele z rezervnimi, če jih imamo na razpolago.dele zaklepa, sprožila, objemke...Pri tem je nujno, da je navzven iztrošenost materiala podobna, sicer razlika vpije do neba.
Namažemo z zmesjo olja in saj in obrišemo. Oljne premaze lahko ponovimo, niso pa priporočljiva olja, ki se zasušijo.
Dodamo preostali les, ki ga po sušenju obdelamo z zaščito proti insektom /belocid, olja.../ in po vpitju te sestavine še dodatno z oljem za kopita /Schaftol-avstrija-puškarne, lovske trgovine/, morebiti prozornim "pacom" ali mat lakom. Lahko tudi z že omenjeno mešanico miz. lepila in vode.
Stvar je trajna.
Nikakor pa se ne lotite na ta način pušk ali drugih predmetov z ostanki barve ali bronature. Tu pomagajo le najfinejše "čistilne mrežice" za štedilnike, ki ne puščajo sledov. Obstajajo tudi finte s hitrimi kislinami in hitrim spiranjem le-teh, a to so že nadgradnje...
Vaja pa dela mojstra in jaz sem v začetku stvari po 3-4 krat popravljal, sedaj mi uspe skoraj vedno, za kar ima veliko zaslug znanje, ki sem ga pridobil od Lavrina.
-------------------------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------------------------------------------
Najprej me zanima kaj narediste ko izkopljete nekakšen eksponat? zanima me predvsem ravnanje glede bajonetov in puškam podobnega orožja,....
Zanima me vse kaj naredite oz. kakšne stvari uporabljate preden eksponat razstavite,...
Nekje sem pred kratkim slišal da je zelo dobro za odstranjevanje rje citronska kislina zmešana z vodo,...In sem to tudi poizkusil in je rja res lepo odpadla in je predmet ostal v izjemno dobrem stanju,... potem pa sem zadevo le še namazal z WD40 da nebi ponovno rja udarila po predmetu,... Kakšna maziva uporabljate za svoje eksponate?
-------------------------------------------------------------------------------------
Običajno se odločimo za čim manj agresivne metode ala peskanje. včasih pa brez tega ne gre. Dosti zbiralcev take predmete čisti kemijsko z raznimi kislinami elektrolizami .... najbolj pa je verjetno razširjeno krtačenje s kovinsko krtačo.
-------------------------------------------------------------------------------------
Kakšne predmete je dobro premazati s strojnim oljem in nato s krpo obrisati da niso mastni.
-------------------------------------------------------------------------------------
Velika znanost, pa ni hec.
Največji mojster je kot povsod Ivo Ivančič Lurin. Včasih mi je žal, da svojih načinov čiščenja ne patentira.
Stran z vsemi kislinami,erozijami... in peskanjem.
V osnovi je najpomembnejše fizično čiščenje-tu se vidi, koliko je najden predmet sploh ohranjen. Najbolj so kot orodje priporočljiva rezila kombiniranih mizarskih strojev, ki so pobrušena pravokotno. Torej odpadno rezilo dobiš pri mizarju, v tovarni, na smetišču...S flexarico ga pobrusiš pod pravim kotom, predmet vpneš in ga drgneš po dolžini ali širini. Gre bolje kot z vsakim električnim orodjem. Uporabne so tudi pile, ki imajo eno ožjo stranico ravno. Pravi kot je treba redno obnavljati, ker drugače čiščenje ni dovolj globoko. Po grobem čiščenju sledijo smirkovi papirji za železo-fine granulacije, vsekakor nad 150. Šele potem ščetkanje, po ščetkanju obričemo s cunjo in te preseneti, kako lepo in čisto je.
Za premaz je odlična mešanica razredčila s čistim motornim oljem-približno pol-pol. Pustimo nekaj dni, potem obrišemo.Je pa zelo možno, da po cca pol leta odpade še nekaj neobdelane rje iz globine. Ta gre stran z navadno ščetko. Potem sledi še en premaz z mešanico na isti način. Če je predmet na suhem, ostane tak več let.
Po tem drugem čiščenju je šele možno namesto oljnega premaza uporabiti nesvetleč lak-mat, lahko tudi mešanico Beltona in Beltopa. Sicer suši par dni, a je dokončno.
Možen je tudi premaz mešanice pol mizarskega lepila Mekol in pol tople vode. Ne se ustrašiti, če izgleda belo, po dnevu ali dveh je vse prozorno. Seveda je treba načine preizkušati in rezultati so vidni šele čez par let.
Ti našteti so "Lurinovi" in so več ali manj 100% sigurni.
Naslednjič pa o svežih lesenih najdbah in krpanju malih poškodb -saj ste verjetno opazili, da čudovit les na ročaju izkopanega bajoneta razpoka in razpade v par tednih, če ni pravilno in počasi sušen.
Kljub smeškotu je vse resnica in od 30 načinov preizkušanja v desetih letih so te "tehnologije" najbolj uspešne.
Sledilo bo tudi poglavje o zaščiti po peskanju ali obdelavi z ognjem, kar je včasih edina rešitev, čeprav ne preveč priporočljiva. Sem spada tudi kislinjenje. Pa tudi to se da rešiti in obdelati, o čemer povem naslednjič....
-------------------------------------------------------------------------------------
Ko najdeš kakšno dobro stvar, jo je prvo treba zaliti z kakšnim pivom, ali z "ta kratkim" zato, da potem ta svar med čiščenjem ne razpade.(to posebej velja še za značke)
Se pa strinjam z Bojanom. Mehanska odstranitev rje oziroma drugih oksidov je najboljša iz naslednjih vzrokov:
- odstranimo oksid na mestu spoja z osnovnim materialom
- odstranitev je trajna in ob dobrem čiščenju se ne pojavi več
- predmet po čiščenju ne korodira ponovno (kar ne drži za čiščenje z kislinami itd)
- na trgu se dobi dovolj pripomočkov(metlice"jeklene, mesingaste...), tako da lahko čistimo tudi delikatne najdbe.
- čiščenje z napačno kislino lahko povzroči neporavljivo škodo( z deoločenimi kovinami, oz. njihovimi legirnimi elementi kislina lahko povzroči začetek razpadanja kovine oziroma nove okside)
Osebno kislino uporabljam le za čiščenje zasiganih predmetov, oziroma zelo razrečeno za čiščenja apnenca predvsem iz predmetov iz vojne kovine.
-------------------------------------------------------------------------------------
Da gremo naprej na čiščenje!
Zelo pripravne so stare žage za železo, lahko polomljene in izrabljene. S flexarico ali kotno brusilko lahko na koncu žage oblikujemo poljubne oblike-konice,polkroge,ese-in te dosežejo tista področja na predmetu, ki jih ne doseže večja lameta ali ravna pila brez zob-imenujmo to strgalo. Zelo primerna je tudi kombinacija več starih žagic za železo, ki so na enem koncu spete z elastiko. Ko tako kombinacijo damo v nek vtor in drgnemo po njem-ne žagamo-se žagice prilagajajo širini in obliki podlage in z gibi levo-desno očistimo celo področje. Podobno velja za luknje, kjer si pomagamo s polomljenimi svedri. Bistvo je v tem, da očistimo tudi tisto, kar je težje dostopno. Ne gremo pa toliko daleč. da bi se predmeti svetili ali da bi prišli do živega,torej v zdravo se ne sme dosti poznati, oziroma še bolje nič.
Kar izkopljemo lesenega in mokrega že na kraju samem damo v najlon vrečko, oziroma le lesen del predmeta, ki ga utrdimo z elastiko. S tem preprečimo dostop zraka in hitro sušenje ter pokanje lesa. Doma počasi povečujemo dostop zraka z odpiranjem vrečke in premeščanjem po raznih prostorih, ki so različno vlažni. To lahko traja tudi par tednov, a je edina sigurna metoda, ki jo poznam. Ko so les ali ostanki lesa suhi jih premažemo z mešanico vode in Mekola-vodoodpornega lepila za les. Pravo mešanico bo pokazal čas. Tudi izredno voden premaz ima dobre lepilne in zaščitne sposobnosti. V glavnem, drugi dan se ne sme poznati belo od lepila. Take premaze damo 2-3 in se nikdar več ne lušči ali "buži" kot reče Ivo.
Pred premazi les čimmanj in zelo neagresivno čistimo, ker mu sicer odvzamemo patino starosti. V tej fazi lahko tudi popravimo kak manjkajoči košček, seveda pa mora izgledati originalno in se poseg ne sme poznati-o tem prihodnjič.
Peskanje je solidna metoda za predmete, ki so v dobrem stanju, brez tanjših in zelo načetih delov ali za večje predmete, ki jih je časovno in fizično problem očistiti. Je pa jasno, da gre proč vsaka barva in patina in znaki starosti. Od peskalnice do doma pozabite na gostilne in pivo, pa če predmet izgleda še tako lep. Tudi dotikajte se ga čimmanj, ker ga že po kaki uri začne napadati rja!
Torej hitro domov in začasno je dobro vsako olje ali WD do dokončne zaščite, ki je nujna. Torej v poštev pridejo mat laki, Belton,Beltop, laki iz sprayev, ki jih dobite v Italiji. Eden najboljših je FAITU color /firme Arexons/, vendar le tip transparente opaca, kar piše na dnu spray-laka. Mislim, da ni treba razlagat, da je treba olje ali WD prej obrisati z razredčilom, oziroma razmastiti, če smo predmet prej le začasno zaščitili. Faitu je suh že v kaki uri, mešanice z Mecolom v dnevu ali dveh, premazi tipa Belton/P/ ali Sandolin pa včasih šele po kakem tednu. Torej potrpljenje je važno.
Če se predmet kljub vsemu še preveč sveti ga podrgnemo z gobico za pranje posode ali finim šmirklom za avtokite granulacije nad 240 ali še bolje s 400.
Določene predmete se ne da očistiti drugače kot z ognjem. Ko predmet segrejemo odpade vsa rja, ki jo dodatno odstranimo s ščetko. Žal predmeti ostanejo rdeči. Tudi tu ima Ivo čudovito pomoč:zmešamo saje iz dimnika centralne kurjave z oljem, tako, da ostane zmes dokaj trda, ne tekoča. Nanesemo jo s čopičem na predmet, pri čemer še posebej pazimo na luknjice. Takoj po mazanju lahko obrišemo s krpo in dobimo naravno barvo, kot bi čistili fizično. Priporočam delo v gumijastih rokavicah, ker je tista barva, ki jo naredimo blaaazno mooočna.
S tem bi lahko zaščitili tudi po peskanju. To je eden redkih načinov, ko čez pol leta ni treba ponovno očistiti morebitne malenkosti, ki se še oluščijo.
KIslinimo res v skrajni sili, kot je rekel Anže, najbolj pomaga pri čiščenju apnenca in bakrenih delih granat-lahko citronska,videl sem tudi s solno, ki pa je že večja kemija in nevarna zaradi plinov, ki se tvorijo ob stiku z vodo.
Pri kislinjenju je zelo važno, da potem, ko je predmet dovolj najedlo, roma le-ta v lug, magari v vodo s pralnim praškom, da se kislina nevtralizira. Sledi izpiranje s čisto vodo in potem brisanje do suhega, obrišemo še z razredčilom, ni treba, da je nitro. Tako je predmet pripravljen za enega od premazov. Brez končnega premaza ne gre!! Lahko je le mešanica
olje- razredčilo ali firnež ali kaj podobnega.
Naslednjič pa kako besedo o čiščenju medenine, predvsem medeninastih ročajev it.topniških sabelj ter o krpanju raznih poškodb, kdor ima take želje-sicer je predmet najlepši tak, kot je najden, le ščiščen mora biti.
-------------------------------------------------------------------------------------
Nič še nismo rekli o čebeljem vosku. Jaz veliko uporabljam vosek, lahko se ga uporablja na različnih materialih. Tudi odstraniti ga je lahko, če se kasneje odločimo za kakšno drugo sredstvo, seveda je predpogoj, da je predmet prej popolnoma očistimo z enim izmed postopkov, ki ste jih že omenili.
Meni za nekatere predmete, ki so že originalno bili črne barve, zelo dobro služi črna grafitna barva, ki naredi očiščen predmet, zaradi grafitnih delcev v bavi, podoben originalu.
-------------------------------------------------------------------------------------
KONZERVACIJA
O.K. Najprej je treba ločiti konzervacijo od restavracije predmetov. Konzervator ohrani najdeno, restavrator po originalni dokumentaciji obnovi!! Mi smo nekje vmes.
Torej skopana puška z ostanki lesa.
Hitro se vidi, ali je lesa toliko, da ga je vredno ohraniti. Potem je treba pogledati, če je les snemljiv-če je, ga je treba sneti in dati v pvc vrečko /polivinil/. Potem pride do vprašanja, ali bi najditelj rad, da bi puška delovala, vsaj simbolično, ali bi jo ohranil v najdenem stanju.
A./Najdeno stanje:Sperem z vodo, potegnem z nepregrobo krtačo in če mi je stanje všečno-z lesom vred-se lotim obnove. Par dni sušim lesen del v pvc. Ko je za silo suho premažem celo najdbo 2-3x z mešanico mizarskega Mecola in vode v zaporednih parih dneh. Ko se posuši, ni belo in se ne sveti pretirano. Tako konzerviran predmet dam v vitrino pod steklo-pri meni je ohranjen že 2-3 leta, ne da bi z njega padel en sam kamenček ali rja. Morebiti dodam slikco.
B./Če želiš puško restavrirati snameš les, ga daš v pvc po istem postopku, puško segreješ z brenerjem /pozor na mogoče preostale naboje, vsekakor je treba prej sondirati, da je cev prazna, enako zaklepišče in magazin/.
Brez segrevanja je odvijanje vijakov potrebnih za razstavljanje utopija. Ne pomaga niti WD, niti olje, niti nafta, niti zavorna tekoćina in podobne mešanice. Včasih so sicer možni čudeži in pri svežih izkopaninah iz vlažne zemlje se občasno vijaki odvijejo proti pričakovanju.
Ko je železni del razstavljen v prafaktorje-torej odstranjen sprožilni mehanizem, zaklep, varovala...sledi čiščenje po že opisanem postopku-fizično s strgalom in finimi brusnimi papirji ter s ščetko odstranimo preostanke, ki so "gnili" in ki se po segrevanju pokažejo. Ko je vse čisto zopet sestavimo, v tej fazi lahko zamenjamo določene uničene ali neuporabne dele z rezervnimi, če jih imamo na razpolago.dele zaklepa, sprožila, objemke...Pri tem je nujno, da je navzven iztrošenost materiala podobna, sicer razlika vpije do neba.
Namažemo z zmesjo olja in saj in obrišemo. Oljne premaze lahko ponovimo, niso pa priporočljiva olja, ki se zasušijo.
Dodamo preostali les, ki ga po sušenju obdelamo z zaščito proti insektom /belocid, olja.../ in po vpitju te sestavine še dodatno z oljem za kopita /Schaftol-avstrija-puškarne, lovske trgovine/, morebiti prozornim "pacom" ali mat lakom. Lahko tudi z že omenjeno mešanico miz. lepila in vode.
Stvar je trajna.
Nikakor pa se ne lotite na ta način pušk ali drugih predmetov z ostanki barve ali bronature. Tu pomagajo le najfinejše "čistilne mrežice" za štedilnike, ki ne puščajo sledov. Obstajajo tudi finte s hitrimi kislinami in hitrim spiranjem le-teh, a to so že nadgradnje...
Vaja pa dela mojstra in jaz sem v začetku stvari po 3-4 krat popravljal, sedaj mi uspe skoraj vedno, za kar ima veliko zaslug znanje, ki sem ga pridobil od Lavrina.
-------------------------------------------------------------------------------------
Zadnjič spremenil Tis, dne 13.11.2005 16:16:52, skupaj popravljeno 1 krat.
- Tis
- član
- Prispevkov: 20
- Pridružen: 27.06.2005 08:40:44
Napisal/-a yurko » 05.11.2005 13:14:05
Vemo, je že FJI pred časom opozoril. Glede na to, da je zgornje le citat pred opozorilom napisanega, je pač po "starem".
8.3.2004, FJI napisal/-a:Glede LAVRINA pa mislim, da je že skrajni cajt, da se ga imenuje kot je treba in sicer po domače : LURINOV IVO, ne Lavrin,ali Lovrin kot to počnejo nekateri.Pa ne mi zamerit za to.
- yurko
- Site Admin
- Prispevkov: 2732
- Pridružen: 08.06.2005 21:13:23
- Kraj: Haliaetum
ciscenje betona z predmetov???
Napisal/-a Baldari » 05.12.2005 16:27:01
Mene pa zanima kko bi najlazje ocistil beton z celade in it. menazke???
LP
LP
- Baldari
- ex 132
- Prispevkov: 414
- Pridružen: 20.07.2005 09:59:52
- Kraj: Postojna
Napisal/-a aljaz » 05.12.2005 17:26:25
Kaj je barva še na šlemu? Ker če ni, pol tako ali tako velja čistiti z kako abrazivno metodo, če pa je barva še gor pol pa probaj z kako leseno paličico tolči narahlo po njem, ga namakati.
Al' jaz - al' ti
- aljaz
- član
- Prispevkov: 3742
- Pridružen: 26.06.2005 20:19:55
- Kraj: Steiermark
Napisal/-a Colonnello » 31.12.2005 11:17:56
No danes sem dobil ta meil. Kaj pravite ostali na to?
Pozdravljeni
Pisem Vam, ker sem tudi sam ljubitelj militarij in bi Vas rad na nekaj opozoril. Moj oce je zaposlen na institutu Jozef Stefan in je sodeloval pri prototipu "cistilca" nesnage s kovin, ki deluje na osnovi kisikove plazme. Ker imam tudi sam doma nekaj "spominkov" iz prve in druge svetovne vojne, sem nekaj nerazponavno "umazanih" predvsem kovancev (nekaj tudi rimskih iz 2.stoletja) ponudil za preizkus prototipa. Ne boste verjeli, ampak po obdelavi s kisikovo plazmo so kovanci igledali kot novi, kot da bi bili ravnokar narejeni. Z materiala je odpadla vsaka vrsta oksidacije in svinjarije, ki jih nobena scetka ni ocistila.Izdelek pa ni utrpel nobenih poskodb. Ta prototip je bil uspeh, tako, da je sedaj ta nacin ciscenja narocilo ze nekaj svetovno zanih muzejev. Zadeva je zaenkrat se zelo draga, vendar verjamem, da se bo to cez nekaj let gotovo spremenilo. Vem pa tudi, da stare stvari naredi stare sele plast "casa", vendar pa je stvar mogoce uporabiti tudi postopno (lahko se izbira moznost "globine" ciscenja), tako da predmetu lahko pustimo nekaj oblog.
Lep pozdrav, Andrej Trtnik
Zanimivo a ne, seveda ko bo cena primerna za naše žepe.
LP
Pozdravljeni
Pisem Vam, ker sem tudi sam ljubitelj militarij in bi Vas rad na nekaj opozoril. Moj oce je zaposlen na institutu Jozef Stefan in je sodeloval pri prototipu "cistilca" nesnage s kovin, ki deluje na osnovi kisikove plazme. Ker imam tudi sam doma nekaj "spominkov" iz prve in druge svetovne vojne, sem nekaj nerazponavno "umazanih" predvsem kovancev (nekaj tudi rimskih iz 2.stoletja) ponudil za preizkus prototipa. Ne boste verjeli, ampak po obdelavi s kisikovo plazmo so kovanci igledali kot novi, kot da bi bili ravnokar narejeni. Z materiala je odpadla vsaka vrsta oksidacije in svinjarije, ki jih nobena scetka ni ocistila.Izdelek pa ni utrpel nobenih poskodb. Ta prototip je bil uspeh, tako, da je sedaj ta nacin ciscenja narocilo ze nekaj svetovno zanih muzejev. Zadeva je zaenkrat se zelo draga, vendar verjamem, da se bo to cez nekaj let gotovo spremenilo. Vem pa tudi, da stare stvari naredi stare sele plast "casa", vendar pa je stvar mogoce uporabiti tudi postopno (lahko se izbira moznost "globine" ciscenja), tako da predmetu lahko pustimo nekaj oblog.
Lep pozdrav, Andrej Trtnik
Zanimivo a ne, seveda ko bo cena primerna za naše žepe.
LP
- Colonnello
16 prispevkov
• Stran 1 od 2 • 1, 2
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov