Oksalna kislina

[Berndorfer]

Debata je nekako stekla na Ajžavem topic-u "Chi leva la maschera ...", vendar ker je bil tam v igri Remox, se spodobi da se o oksalni kislini spregovori kje drugje... recimo tu.

O tej kislini sem nekaj prebral na enem italijanskem forumu, tako,da sem postal malo radoveden in se odločil, da jo testiram... da vidimo kako dela.

Ta oksalna kislina je v prašku, kot je že rekel Vox jo uporabljajo čebelarji... italijanom pa je po slikah sodeč dala dobre rezultate ravno z konzervami - tako da je počasi z namakanjem odstranila droben sloj rje in odkrila ostanke barve.

Prvo sem dal v posodo vodo in za približno dve kuhinjski žlici praška. Nato sem pustil da se namaka 24 ur. Droben sloj rje je bil odstranjen. Žal na tsiti konzervi poslikave ni bilo. Trmasti grbančasti izbočeni rjasti sloji so ostali. Povečal sem dozo in pustil namakat še en dan, pa še en dan... nekako tri dni. Potem sem pokrtačil z zobno ščetko.

[aljaz]

Hmm..antipasto konzerve so običajno najbolj pisane. Treba pa je vedeti, da so določene konzerve barvo izgubile že v prvih letih po uporabi, ker jih je dež enostavno izpral s površine.
Jaz uporabljam za čiščenje ostankov rje mehak čopič, preveč trda ščetka vzame dol vse; rjo in barvo.
Občutek imam, da je ta konzerva že preveč "očiščena".Kot lahko vidim, je oksalna kislina dobra za večje predmete, ki niso preveč zahtevni ( glede barve in rje),ker jo lahko lepo apliciraš v vedro, in pustiš delovati, za kar Remox ni ravno primeren, ker moraš biti bolj ali manj vedno zraven.

Pa še nekaj; običajno mehke naslage gredo lepo dol, pa vendar trdi oksidi ne grejo - jih pač pustiš gor - tudi to doda k lepoti konzerve in ji da tisto patino starosti. Treba se je odločiti, do kake mere konzervo očitiš, ker je vedno kompromis: količina barve/količina rje. Bolj ko gre rja dol, bolj spereš tudi barvo.

[enigma]

Ja ne vem ce dam primer s taljanskega foruma ciscenja konzeru z oksalno kislino boste vidli da je majstr tudi konzerve lahko res lepo spucou z raztopino. Z njo so ciscene tudi izkopane celade in rezultat je tudi tam zelo dobr.

prej:


potem:

[titino72]

Zgleda da res deluje, po mojem je treba ugotoviti točno doziranje in čas glede na materijal in barvo.

[vox]

Super pa se je začel tudi ta preizkus. Me ta stvar muči že par let(preizkus čiščenja). Je pa spet nekaj. Sem malo spraševal in obstajata dve oksalni kislini ena močnejša in ena za čebelarje. Z čebelarsko sem enkrat že probal pa nisem nič opazil (razlike). Mogoče je bila doza premajhna saj sem sigurno, dal v 10-20 l vode 200 g. Bomo videli ta teden , ko jo dobim. Sem pa stvar poiskal tudi na e bayu in v Nemčiji se prodaja tudu pi 25 kg .

[titino72]

No pri oksalni kislini je treba vedeti tudi to,Oksalno kislino in njene soli (oksalate) uporabljamo kot belilo in kot sredstvo za odstranjevanje madežev, ter za sintezo barvil. V domačem okolju jo najdemo v sredstvih za dezinfekcijo, belilih, tekočinah za čiščenje kovin in tekočinah za poliranje pohištva.

Kristali dihidrata oksalne kisline so zelo nevarni. Vsako vdihavanje ali vnos večjih količin kristalnega prahu ali hlapov v organizem je lahko smrtno nevaren. Po podatkih iz strokovne literature lahko količina približno 20 gr povzroči smrt odraslega človeka v uri ali dveh. Prav tako so nevarne količine veliko manjše od navedenih. Oksalna kislina se namreč izredno hitro veže s kalcijem, kar v človeškem telesu povzroči znižanje koncentracije kalcija v krvi tj. hipokalcemijo. Klinični znaki zastrupitve so trepetanje telesa, trzanje mišic, nizek tlak, šibek puls. Najboljša pomoč pri takšni zastrupitvi je pitje velike količine vode ali mleka, ter kolikor mogoče hitra pomoč zdravnika.

Pri blažjih zastrupitvah oz. dolgotrajneših vnosih oksalne kisline v človeško telo nastane kalcijev oksalat, ki lahko zamaši cevke, ki vodijo iz ledvic. Takšni kamenčki – strokovno jih imenujemo tudi ledvični kamni, lahko povzročajo hude bolečine in jih moramo odstraniti z operacijo.
Pa previdno!!1

[enigma]

No pri oksalni kislini je treba vedeti tudi to,Oksalno kislino in njene soli (oksalate) uporabljamo kot belilo in kot sredstvo za odstranjevanje madežev, ter za sintezo barvil. V domačem okolju jo najdemo v sredstvih za dezinfekcijo, belilih, tekočinah za čiščenje kovin in tekočinah za poliranje pohištva.

Kristali dihidrata oksalne kisline so zelo nevarni. Vsako vdihavanje ali vnos večjih količin kristalnega prahu ali hlapov v organizem je lahko smrtno nevaren. Po podatkih iz strokovne literature lahko količina približno 20 gr povzroči smrt odraslega človeka v uri ali dveh. Prav tako so nevarne količine veliko manjše od navedenih. Oksalna kislina se namreč izredno hitro veže s kalcijem, kar v človeškem telesu povzroči znižanje koncentracije kalcija v krvi tj. hipokalcemijo. Klinični znaki zastrupitve so trepetanje telesa, trzanje mišic, nizek tlak, šibek puls. Najboljša pomoč pri takšni zastrupitvi je pitje velike količine vode ali mleka, ter kolikor mogoče hitra pomoč zdravnika.

Pri blažjih zastrupitvah oz. dolgotrajneših vnosih oksalne kisline v človeško telo nastane kalcijev oksalat, ki lahko zamaši cevke, ki vodijo iz ledvic. Takšni kamenčki – strokovno jih imenujemo tudi ledvični kamni, lahko povzročajo hude bolečine in jih moramo odstraniti z operacijo.
Pa previdno!!1

Zato ne ga snifat

Malo za salo

Bom tud js mogu skocit do stare gorice in sprobat to rec.

[enigma]

Aja taljani pravijo da je dovol ena kuhinjska zlica na liter tople vode, predmet naj bi se v tej raztopini namakal priblizno 10h, pred namakanjem je treba predmet dobro oprat pod vodo s krtaco, to nrdit tudi 2x med namakanjem in na koncu namakanja tudi dobro sprat pod vodo, poudarjajo pa tudi, da je po koncanem namakanju treba predmet dat mocit za eno uro v bikarbonatno raztopino ali nekoo sodo caustico kar pa ne vem kaj bi blo, to pa za to, da se delovanje kisline iznici. Tudi po slednjem namakanju je treba predmet fajn sprat in ga obrisat s papirjom.

[titino72]

Aja taljani pravijo da je dovol ena kuhinjska zlica na liter tople vode, predmet naj bi se v tej raztopini namakal priblizno 10h, pred namakanjem je treba predmet dobro oprat pod vodo s krtaco, to nrdit tudi 2x med namakanjem in na koncu namakanja tudi dobro sprat pod vodo, poudarjajo pa tudi, da je po koncanem namakanju treba predmet dat mocit za eno uro v bikarbonatno raztopino ali nekoo sodo caustico kar pa ne vem kaj bi blo, to pa za to, da se delovanje kisline iznici. Tudi po slednjem namakanju je treba predmet fajn sprat in ga obrisat s papirjom.
Soda caustica naj bi bil natrije hidroksid, za več podatkov si poglej na Wikipedija.

[Berndorfer]

Ne vem če je antipasto. Mislim, da bi morala biti AO izvora. Poslikave na njej ni bilo. Tu je še njena sestrca.




Sprana pod vodo:



Sledi namakanje.




Po 22 urah namakanja:












Ta čas se je kozerva 1 namakala v vodi + soda bikarbona.
Tudi na tej konzervici ni videti sledov barve.