Oksalna kislina

[bojan22]

http://forum.prohereditate.com/viewtopic.php?t=5916

Vse konzerve v zbirki so očiščene z žvepleno kislino, tisto za čiščenje odtokov /20%/. Problem je le v čopičih ali cunjicah in času premazov, ponavljanju in natančnosti in seveda najbolj v izkušnjah. WC račka seveda ni dovolj.
Če bi bilo res tako agresivno, bi uničilo tudi vse kovinske dele v odtokih, ki so zaščiteni bodisi s premazi ali pa žlahtnejšimi kovinami. Seveda je potrebna po vsaki fazi nevtralizacija v lugu in vodi, še posebej pa na koncu.
Posamezne luske rje pa bodo vedno ostale, saj bi zahtevale tako agresivno čiščenje, da bi uničil tudi vso barvo.

Čudežno obstojne so barve na italijanskih konzervah, imajo očitno še dodaten premaz, pa tiste na skandinavskih delane za antantne sile-predvsem ribje konzerve in fileti, na AO zadevah, kjer se najdejo škatle za globin, fotofilme, tube in podobno, pa so barve zelo občutljive.

Ne vem pa, zakaj postopke preizkušate na konzervah brez barv ali okrasja, taka je večina AO, ki so bile neposlikane. Tak rezultat lahko dobiš na vsakem plehu, pa na koncu ne boš nič vedel, kako bi bilo z barvo.

Midva z Ivom sva tudi čelade z ostanki barv čistila po istem postopku in rezultati so bili dobri. Pa seveda šic plate in podobno robo, ki je imela ostanke barve.

[Berndorfer]

Obe sta bili tako rjasti da se ni vedelo ali je pod rjo sploh kaj barve. Izgleda, da sta bili brez barve.

[aljaz]

Seveda je že na terenu možno ugotoviti v kakšni kondiciji je konzerva. V gozdu iglavcev je vse običajno fuč, Kras tudi, ( če je v rdeči zemlji), v gorah in na kakih meliščih pa običajno kot nove. Na takih popolnoma zarjavelih z grobo rjo običajno ni nič več spodaj.

[bojan22]

Upam, da medtem niste preveč eksperimentirali.
Sicer ne vem odkod je prišla misel, a zatipkalo se mi je v glavi. Seveda ne gre za žvepleno, marveč za solno kislino ali klorovodikovovo kislino-HCl. Prodaja se 20%.
S to bo šlo vsekakor lažje , tako za konzerve kot tudi za čiščenje tesnilnih obročev in steklenine, ki je prevlečena z apnencem. Tisto, kar ne morete očistiti z nobenim detergentom, pa se vprašujete zakaj.

[Berndorfer]

Bojan, hvala za nasvete... nekako me mineva volja do te oksalne kisline. Mogoče bom poizkusil solno. Zakaj sem preizkusil na tisti konzervi... ker je bila tako rjasta da je ni bilo škoda, ker je bila majhna in mogoče bi skočil ven kakšen napis. Pa ni.

Kaj nerediti pa z takšnim plehom, kot ga je obdelal Aljaž z Remoxom. Mislim na "chi leva la maschera muore", sicer bi znala priti ven kakšna bleščeča verzija z črnim napisom.

[enigma]

Pa smo spet pr moji dragi solni kislini Tud js sm probu cistit konzerve z njo prvo vs naudusen ker so se zacele prkazovat barve potem pa razocaran ker zgleda da je zelo tanka meja med uspehom in totalnim polomom. Zdej vidim da se res da tudi z njo dosezt odlicn rezultat ma se je treba malo bol potrudit tko da bom po moje tudi js kr ostal pr solni brez experimentiranja z novimi kislinami.

[bojan22]

Za Berndorferja: tudi škatle za italijansko masko smo čistili s solno in je šlo lepo.
Mislim, da je bila tudi tista tekočina, ki jo je uporabljal pokojni Ivo Krajnik na podlagi te ali podobne kisline. Je pa stvar v detajlih, včasih pustiš minute, včasih ure, moraš pa redno kontrolirati in vsakič poizkusiti s čopičem in sprati z vodo ali milnico. Ni se bati, da bi dobil "črn"napis. Barve so do ene mere obstojne, tudi, če so stare.
Je pa dejstvo, da kolikor dobro ohranjenost dobiš, toliko dobra bo tudi konzervacija. Iz nič ni nič, to se vidi, ko očistiš z vodo, pod debelo rjo ne boš več prišel do barve, pod tanko plastjo pa jo slutiš že po pranju.
Torej, takrat, ko je vse rjavo in se ne vidi nič, na taki, kot si ti poizkušal, je bil uspeh vnaprej onemogočen, ker sploh nikoli ni bilo barve pod rjo.
Za Enigmo: res so razmeroma tanke meje med uspehom in polomijo, so funkcija časa, preizkušanja, izkušenj in potrpljenja. Bolj se splača poizkušat na kaki slabše ohranjeni, z nekaj barve seveda, taki, ki potem ne bo končala v zbirki.
Iz prve Ivančičeve roke: nekatere so lepo obstojne tudi po več urah ali celi noči v 20% solni. Katere so tiste, mora pa vsak dognati sam s sviojim delom in predvsem je pomembno voditi zapiske o postopkih, da ne izumljaš drugič spet tople vode ali da se ne spomniš časovnega poteka postopka, ki je dal odličen rezultat.

[janes5]

Ali je kdo poizkusil citronsko kislino?Mislim da se doseže prav lepe rezultate pa še v vsaki trgoviniu jo dobiš.Paziti je potrebno le, kot je že Bojan rekel, na čas in koncentrat,in seveda kaj se čisti.
pozdrav janez

[enigma]

Hvala bojan22 za nasvete:) Bo ze prslo prou.
LP

[bojan22]

http://www.starodobnik.net/topics/7283

Seveda je dobra tudi citronska kislina, spočetka je bila moje glavno sredstvo. Glede na formulo C[sub]6[/sub]H[sub]8[/sub]O[sub]7[/sub] pa zagotovo ne dela z rjo enake reakcije kot HCl.
Vinska pa praktično enaka citronski, saj je formula C[sub]4[/sub]H[sub]6[/sub]O[sub]6[/sub].
Podoben učinek imajo vse sorodnice: jabolčna, mlečna in tudi piruvična kislina.
Z vsemi temi pa gre po mojih izkušnjah čiščenje "v nulo". Do čistega železa, seveda tudi skozi barvo.

Zato pa sedaj uporabljam solno kislino.