Obletnica smrti cesarja Franca Jožefa I.
7 prispevkov
• Stran 1 od 1
Obletnica smrti cesarja Franca Jožefa I.
Na današnji dan je pred 90 leti v starosti 87 let umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. S svojo dolgo vladavino (68 let!) je zaznamoval evropsko politiko in v mnogočem vplival na razvoj dogodkov predvsem v srednji Evropi, severni Italiji in na Balkanu.
Franc Jožef je komaj osemnajsteleten sedel na avstrijski prestol v burnih časih marčne revolucije leta 1848, potem ko je odstopil njegov stric, cesar Ferdinand I in se je tudi njegov oče Karl Franc odpovedal prestolu. Vse od začetka zasedbe prestola je bila njegova glavna naloga zadušitev revolucije, pri čemer se je zato ukvarjal zgolj z vojsko in cerkvijo. Tudi v vseh preostalih letih se ni dosti spremenilo. Zato ga tudi na skoraj vseh upodobitvah vidimo v vojaški uniformi. Že leta 1853 je preživel atentat in istega leta v Bad Ischlu srečal takrat še 15 letno sestrično Elizabeto (Sissi), s katero se je potem naslednje leto poročil.
V kratkem času so se jima rodili trije otroci: Zofija, Gizela in Rudolf. Kasneje se jima je rodila še Marie-Valerie. Kronski princ Rudolf je od vsega začetka kazal malo smisla za državniške posle, od katerih ga je oče tudi namerno izključil. Po več Elizabetinih posredovanjih pri cesarju je zapustil tudi vojaško šolanje in se posvetil študiju naravoslovnih znanosti. Brez očetove vednosti je kot novinar anonimno pisal za liberalne časopise. Na očetove pritiske je poročil hči belgijskega kralja, Stephanie. Leta 1889 je storil samomor. Po njegovi smrti se je prizadeta mati, cesarica Elizabeta odpravila na potovanja po Evropi. 10. septembra 1898 jo je na Ženevskem jezeru s pilo umoril italijanski anarhist. Smrt je cesarja Franca Jožefa I. zelo prizadela, čeprav cesarski par ni živel v prav zglednem zakonu. Še pred tem je izgubil brata in cesarja Mehike, Maksimilijana (ustrelili so ga mehiški uporniki), potem sina Rudolfa, nato brata, nadvojvodo Karla Ludvika in leta 1914 po atentatu v Sarajevu še nečaka, Franca Ferdinanda. Vsi štirje omenjeni so bili prestolonasledniki, a jim ni bilo nikdar usojeno sesti na cesarski prestol. Po cesarjevem ultimatu Srbiji, dne 28.7.1914, se je svet zapletel v vojno in v morijo, kakršne do takrat še ni doživel. Franc Jožef I. je umrl sredi te vojne, 21. novembra 1916. Pokopali so ga ob veličastnih svečanostih. Njegov pranečak Karl je vladal še dve leti, potem pa je habsburška dinastija po končani vojni in zlomu monarhije dokončno zašla v zaton.
Da bi zadušil nemire in zahteve narodov cesarstva po večji avtonomiji, je mladi, pravkar ustoličeni cesar v marčni revoluciji, leta 1848, ukrepal izrazito absolutistično in centralistično. Začela se je tudi vojna za osvoboditev in združitev Italije. Revolucionarno vrenje je zajelo Češko, Hrvaško in Vojvodino. Na Madžarskem je izbruhnila revolucija in razglasili so republiko, ki pa so jo Avstriji pomagale zadušiti ruske čete. V takih razmerah se habsburška monarhija leta 1859 ni mogla izogniti težkima porazoma v Italiji, pri Magenti in Solferinu, in porazu leta 1866 v vojni s Prusijo. Zaradi prevratniških gibanj je bil Franc Jožef vse bolj prisiljen v popuščanja in na preurejanje monarhije. Končno je leta 1867 klonil pod pritiski Madžarov in z njimi sklenil nagodbo o dvojni monarhiji, ne da bi se pred tem posvetoval s Slovani. Nastala je Avstro-Ogrska. Pri tem je odigrala pomembno vlogo cesarica Elizabeta, ki je simpatizirala z madžarskim plemstvom in nagovarjala cesarja k spremembam. V zunanji politiki se je Franc Jožef trdno navezal na novoustanovljeno nemško državo in z njo leta 1879 sklenil vojaško zvezo.
Toda tudi velik gospodarski vzpon donavske monarhije in razmah industrije sta tesno povezana s politiko Franca Jožefa. Veliko manj kultura. Pod njegovo vladavino je sicer ta cvetela bolj kot kdaj koli prej, toda v nasprotju s sinom Rudolfom se Franc Jožef z njo ni ukvarjal, ostala mu je povsem tuja. Ko je graditelj dunajske opere, arhitekt Van der Nüll, zaradi njegove kritike storil samomor, se Franc Jožef ni več vtikal v projekte gradenj in v raznovrstne kulturne manifestacije. Po kulturnih prireditvah se je omejeval le še na oguljene, stereotipne izjave: »Bilo je lepo, bilo mi je res všeč.« To njegovo držo so izkoristili številni arhitekti in umetniki tistega časa, ki so dodobra spremenili podobo Dunaja (Ringstrasse, Hofburg…) in vsega cesarstva.
Zadnjič spremenil Vinko Avsenak, dne 22.11.2006 10:29:34, skupaj popravljeno 2 krat.
- Vinko Avsenak
- član
- Prispevkov: 209
- Pridružen: 30.06.2005 17:26:21
- Kraj: Škofljica
Re: Obletnica smrti cesarja Franca Jožefa I.
Citiram:
"Že leta 1953 je preživel atentat in istega leta v Bad Ischlu srečal takrat še 15 letno sestrično Elizabeto (Sissi), s katero se je potem naslednje leto poročil."
N4e bi bil rad zoprn, samo zgoraj je verjetno prava letnica 1853
drugače pa super sestavek
"Že leta 1953 je preživel atentat in istega leta v Bad Ischlu srečal takrat še 15 letno sestrično Elizabeto (Sissi), s katero se je potem naslednje leto poročil."
N4e bi bil rad zoprn, samo zgoraj je verjetno prava letnica 1853
drugače pa super sestavek
Specialist za Tirolsko fronto, Rayon V Marmolada - Lagazuoi
- por.Malgaj
- član
- Prispevkov: 1243
- Pridružen: 30.09.2005 09:19:25
- Kraj: ljubljana
Uf,uf, por. Malgaj, hvala za opozorilo. Sem našel potem še en takšen spodrsljaj in ga seveda popravil.
- Vinko Avsenak
- član
- Prispevkov: 209
- Pridružen: 30.06.2005 17:26:21
- Kraj: Škofljica
Nudila se je prilika, spomnil sem se na temo g. Vinka pa sem si odtrgal malo časa in stvar prepisal vsaj v grobem, ker je prvi članek grozno dolg:
Slovenec, 23. november 1916, str. 3:
Kako je umrl cesar Franc Jožef I.
Cesarjeve zadnje ure.
Dunaj, 22. nov. (K.u.) Zunanji minister baron Burian, je prišel po cesarjevi smrti v njegovo sobo; ob 11. uri ponoči se je drugič peljal v Schönbrunn, da izvede kot minister cesarske hiše državni akt o cesarjevi smrti. Cesar Franc Jožef je bil še pozno popoldne v popolni zavesti. Poročalo se mu je še, da so vzele zvezne čete Krajovo, kar ga je zelo razveselilo. V ponedeljek so cesarju naznanili, da mu je sv. oče podelil blagoslov. Cesar sam je zahteval izpovednika in je bil previden.
Kako je umrl cesar Franc Jožef.
Cesar je umrl, kakor se je že poročalo, ob 9. uri in 5 minut. Da je položaj resen, se je šele videlo, ko so pričele prihajati v Schönbrunn kočije, v katerih so se pripeljali vsi na Dunaju živeči nadvojvodi in nadvojvodinje. Cesarju je na dan smrti po napadu bolezni opoldne nekoliko odleglo, jedel je okoli 4. ure kakao z rižem in nekaj grozdja. Nekaj minut po peti uri je rekel:" Zdaj grem le že v posteljo!" V postelji je govoril le nekaj minut z nadvojvodinjo Marijo Valerijo a pričelo se mu je blesti. Ob 8. uri zvečer je spal, nato pričel globoko dihati; 5 minut po 9. uri zvečer je umrl.
-------------------
Ibidem: Zadnje besede cesarja Franca Jožefa.
Dunaj, 22. novembra. Zadnje cesarjeve besede so bile: "Truden sem!" Uradno se je dognalo, da je povzročila cesarjevo smrt slabost srca. Zdravniki obveščajo, da so se unela vladarju tudi rebra, a ni dognano, če so se rebra unela pred ali vsled vnetja pljuč.
Ibidem: Najstarejši vladar svetovne zgodovine.
Blagopokojni cesar Franc Jožef I. je izmed vseh vladarjev svetovne zgodovine najdlje vladal. Cesar Friderik IV. je vladar 53 let, 6 mesecev, 17 dni, angleška kraljica Viktorija 63 let, 7 mesecev in 2 dneva. - Francoski kralj Ludovik XIV. je sicer po imenu vladal 72 let (1643 do 1715), dejansko je pa vladal le 62 let, ker je bil že s petimi leti kralj in je zanj vladalo varuštvo. Friderik Veliki je vladal 46 let, cesar Viljem I, ki je bil 91 let star, je nosil prusko krono 30 let, nemški cesar pa je bil 17 let.
Edit: Če me spomin ne vara, so potem tisto zgodbo o poslednjih besedah enkrat v letu 1915 baje celo preklicali. Nisem pa prepričan... Morda v kakšni od biografij piše kaj o tej zadevi?
Slovenec, 23. november 1916, str. 3:
Kako je umrl cesar Franc Jožef I.
Cesarjeve zadnje ure.
Dunaj, 22. nov. (K.u.) Zunanji minister baron Burian, je prišel po cesarjevi smrti v njegovo sobo; ob 11. uri ponoči se je drugič peljal v Schönbrunn, da izvede kot minister cesarske hiše državni akt o cesarjevi smrti. Cesar Franc Jožef je bil še pozno popoldne v popolni zavesti. Poročalo se mu je še, da so vzele zvezne čete Krajovo, kar ga je zelo razveselilo. V ponedeljek so cesarju naznanili, da mu je sv. oče podelil blagoslov. Cesar sam je zahteval izpovednika in je bil previden.
Kako je umrl cesar Franc Jožef.
Cesar je umrl, kakor se je že poročalo, ob 9. uri in 5 minut. Da je položaj resen, se je šele videlo, ko so pričele prihajati v Schönbrunn kočije, v katerih so se pripeljali vsi na Dunaju živeči nadvojvodi in nadvojvodinje. Cesarju je na dan smrti po napadu bolezni opoldne nekoliko odleglo, jedel je okoli 4. ure kakao z rižem in nekaj grozdja. Nekaj minut po peti uri je rekel:" Zdaj grem le že v posteljo!" V postelji je govoril le nekaj minut z nadvojvodinjo Marijo Valerijo a pričelo se mu je blesti. Ob 8. uri zvečer je spal, nato pričel globoko dihati; 5 minut po 9. uri zvečer je umrl.
-------------------
Ibidem: Zadnje besede cesarja Franca Jožefa.
Dunaj, 22. novembra. Zadnje cesarjeve besede so bile: "Truden sem!" Uradno se je dognalo, da je povzročila cesarjevo smrt slabost srca. Zdravniki obveščajo, da so se unela vladarju tudi rebra, a ni dognano, če so se rebra unela pred ali vsled vnetja pljuč.
Ibidem: Najstarejši vladar svetovne zgodovine.
Blagopokojni cesar Franc Jožef I. je izmed vseh vladarjev svetovne zgodovine najdlje vladal. Cesar Friderik IV. je vladar 53 let, 6 mesecev, 17 dni, angleška kraljica Viktorija 63 let, 7 mesecev in 2 dneva. - Francoski kralj Ludovik XIV. je sicer po imenu vladal 72 let (1643 do 1715), dejansko je pa vladal le 62 let, ker je bil že s petimi leti kralj in je zanj vladalo varuštvo. Friderik Veliki je vladal 46 let, cesar Viljem I, ki je bil 91 let star, je nosil prusko krono 30 let, nemški cesar pa je bil 17 let.
Edit: Če me spomin ne vara, so potem tisto zgodbo o poslednjih besedah enkrat v letu 1915 baje celo preklicali. Nisem pa prepričan... Morda v kakšni od biografij piše kaj o tej zadevi?
- svejk
- član
- Prispevkov: 714
- Pridružen: 26.07.2005 23:34:09
- Kraj: pod Stolom
V biografiji z naslovom "Franc Jožef" avtorja Jean-Paul Bled-a sicer ne piše o zadnjih besedah, je pa stavek z zadnjim citatom tak:
Ko ga je sobar prišel vprašat, kaj ukazuje, je povzel svoje življenje v nekaj besedah: "Zbudite me jutri ob pol štirih."
Smrt pa opiše:
Franc Jožef je ugašal tiho, počasi, brez vidnega trpljenja. Nenadoma ga je pograbil hud kašelj, za hip se je napol zravnal, nato pa je spet padel vznak. Bilo je končano.
Ko ga je sobar prišel vprašat, kaj ukazuje, je povzel svoje življenje v nekaj besedah: "Zbudite me jutri ob pol štirih."
Smrt pa opiše:
Franc Jožef je ugašal tiho, počasi, brez vidnega trpljenja. Nenadoma ga je pograbil hud kašelj, za hip se je napol zravnal, nato pa je spet padel vznak. Bilo je končano.
- bufti
- član
- Prispevkov: 182
- Pridružen: 26.06.2005 20:42:36
7 prispevkov
• Stran 1 od 1
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov