Lovro Kuhar-Prežihov Voranc
25 prispevkov
• Stran 2 od 3 • 1, 2, 3
Se mi je zdelo, da bo tole eksplozivna tema. Tudi sam ne razumem čisti tistih, ki so prestopili k Italjanom in se na isti fronti nato borili na drugi strani. Popolnoma pa razumem tiste, ki niso marali AO.
In če se gremo strogo o zakonih in pravnem redu: potem so fantje v Judenburgu in Radgoni bili mnogo hujši zločinci od dezerterjev. Da Maistra ne omenjam.
In če se gremo strogo o zakonih in pravnem redu: potem so fantje v Judenburgu in Radgoni bili mnogo hujši zločinci od dezerterjev. Da Maistra ne omenjam.
Aufbiks.
- ir87
- član
- Prispevkov: 145
- Pridružen: 23.01.2012 13:04:58
Tako je! Po zakonski plati to drži, po moralni pa....malo drugače.
Za nas sta Judenburg, Radgona in Maister svetle točke narodnega zavedanja in vstaje proti krivični oblasti, za tedanjo oblast, verjetno pa tudi Avstrijo danes pa nekaj čisto drugega.
Še več takih primerov obstaja, ki so odvisno od strani predstavljeni kot heroji ali pa veleizdajalci;
- Cesare Battisti, avstroogrski državljan, celo poslanec, ki so ga ujeli v italjanski uniformi z orožjem
- Čehoslovaki, legionarji, ki so bili prav tako ujeti v italjanskih uniformah in z orožjem
- IR28, ki se je predal Rusim kot celota.....
Vse je stvar perspektive, ki je lahko taka ali drugačna, posebej Angleži, ki jih omenja Kranjski Janez, imajo zelo "ljubeč" odnos do tozadevnih dogodkov...prav tako so Nemci videli Italijo kot izdajalko zavezništva v prvi vojni, za Italjane pa je bil to "sacro egoismo", kot ga je lepo označil premier Salandra pred vstopom Italije v vojno.
Za nas sta Judenburg, Radgona in Maister svetle točke narodnega zavedanja in vstaje proti krivični oblasti, za tedanjo oblast, verjetno pa tudi Avstrijo danes pa nekaj čisto drugega.
Še več takih primerov obstaja, ki so odvisno od strani predstavljeni kot heroji ali pa veleizdajalci;
- Cesare Battisti, avstroogrski državljan, celo poslanec, ki so ga ujeli v italjanski uniformi z orožjem
- Čehoslovaki, legionarji, ki so bili prav tako ujeti v italjanskih uniformah in z orožjem
- IR28, ki se je predal Rusim kot celota.....
Vse je stvar perspektive, ki je lahko taka ali drugačna, posebej Angleži, ki jih omenja Kranjski Janez, imajo zelo "ljubeč" odnos do tozadevnih dogodkov...prav tako so Nemci videli Italijo kot izdajalko zavezništva v prvi vojni, za Italjane pa je bil to "sacro egoismo", kot ga je lepo označil premier Salandra pred vstopom Italije v vojno.
Specialist za Tirolsko fronto, Rayon V Marmolada - Lagazuoi
- por.Malgaj
- član
- Prispevkov: 1243
- Pridružen: 30.09.2005 09:19:25
- Kraj: ljubljana
Tako je. In zato ni preveč smiselno gledat na takšne dogodke zelo ozko in ostro, temveč s kar precejšnjo "tampon cono". Poleg tega, da je interpretacija odvisna od strani s katere gledaš (en primer bi bil tudi Gavrilo Princip) je tudi meja med bedakom in junakom zelo tanka.
Npr. če Maistru ne bi uspelo in bi spodnja Štajerska ostala v Avstriji bi ga morda danes bežno omenjali kot nekakšnega prekucuha, ki je neke bedarije poskušal.
Ne moremo vedet, kako bi se obrnilo, če bi npr. Pivkova akcija uspela. Morda pa bi bil sedaj velika legenda.
Po mojem je imel prav čisto vsak, ki je ravnal v dobri veri in v skladu z osnovnimi moralnimi normami. Lahko je junak, tragični junak ali pa bedak, če je sledil srcu mu nima smisla očitat ali se norčevat.
Npr. če Maistru ne bi uspelo in bi spodnja Štajerska ostala v Avstriji bi ga morda danes bežno omenjali kot nekakšnega prekucuha, ki je neke bedarije poskušal.
Ne moremo vedet, kako bi se obrnilo, če bi npr. Pivkova akcija uspela. Morda pa bi bil sedaj velika legenda.
Po mojem je imel prav čisto vsak, ki je ravnal v dobri veri in v skladu z osnovnimi moralnimi normami. Lahko je junak, tragični junak ali pa bedak, če je sledil srcu mu nima smisla očitat ali se norčevat.
Aufbiks.
- ir87
- član
- Prispevkov: 145
- Pridružen: 23.01.2012 13:04:58
ir87 napisal/-a:Po mojem je imel prav čisto vsak, ki je ravnal v dobri veri in v skladu z osnovnimi moralnimi normami. Lahko je junak, tragični junak ali pa bedak, če je sledil srcu mu nima smisla očitat ali se norčevat.
Oprosti, no! To je luzerska mentaliteta. Če ti v življenju ne gre, se začneš tolažiti s takim.
Poskusi tole debato načeti s kakšnim Britancem ali Francozom.
- Kranjski_Janez
- član
- Prispevkov: 260
- Pridružen: 23.05.2007 14:45:07
- Kraj: Ljubljana
Saj pravim, osnovne moralne norme so vsebovane tudi v nekako železnem pravilu, da nikoli ne deluješ proti svojim ljudem, ne glede na to, kakšne svetle cilje zasleduješ. Kot zgoraj; "Wright or wrong, my country". Poleg tega je bojevanje v tuji uniformi še danes zelo strogo kaznovano, tudi po načelih vojnega prava in konvencij ( Člen 48 I. dodatnega protokola ženevske konvencije, Člen 1(2) Haaške konvencije in Člen 4(A)(2)(b) tretje ženevske konvencije). Državljan ene države, sodelujoč v spopadu, ki nosi tujo uniformo, tvega v primeru prijetja obtožbe za vohunstvo in/ali veleizdajo.
Res je, da je danes za nazaj lahko biti pameten, vendar so npr. cilji Italije bili znani že pred prvo vojno, nekatere tajne določbe londonskega pakta tudi, in prav zato so slovenski, pa tudi hrvaški vojaki tako krčevito branili zahodno mejo. Pivku se ne očita neumnosti, še več, verjamem, da je za prebeg potrebno kar veliko osebnega poguma. Sporna je le precejšnjo naivnost v zaupanju do Italjanov.
Dvomim, da bi v primeru odprtja fronte po dr. Pivku Slovenci profitirali na kakršnkoli način, dovolj je vedeti, kako so Italjani "nagradili" Pivka in njegove sobojevnike po predaji/premirju.
Maister, Malgaj in Šefman in še kdo so zame svetle figure in zgledi v naši zgodovini, za Avstrijo pač ne...
Ni pa nikakor namen, se norčevat iz kogarkoli-verjetno je mislil dobro.
Res je, da je danes za nazaj lahko biti pameten, vendar so npr. cilji Italije bili znani že pred prvo vojno, nekatere tajne določbe londonskega pakta tudi, in prav zato so slovenski, pa tudi hrvaški vojaki tako krčevito branili zahodno mejo. Pivku se ne očita neumnosti, še več, verjamem, da je za prebeg potrebno kar veliko osebnega poguma. Sporna je le precejšnjo naivnost v zaupanju do Italjanov.
Dvomim, da bi v primeru odprtja fronte po dr. Pivku Slovenci profitirali na kakršnkoli način, dovolj je vedeti, kako so Italjani "nagradili" Pivka in njegove sobojevnike po predaji/premirju.
Maister, Malgaj in Šefman in še kdo so zame svetle figure in zgledi v naši zgodovini, za Avstrijo pač ne...
Ni pa nikakor namen, se norčevat iz kogarkoli-verjetno je mislil dobro.
Specialist za Tirolsko fronto, Rayon V Marmolada - Lagazuoi
- por.Malgaj
- član
- Prispevkov: 1243
- Pridružen: 30.09.2005 09:19:25
- Kraj: ljubljana
Ah, Janez, zakaj pa ne z Indijcem ali Alžircem v tistih časih ? Lahko je z pozicije moči oz. ko ti gre dobro bit zelo moralen.
Vsa čast vsem, ki so obranili Sočo (čeprav morda celo zaman, kratkoročno vsekakor) ne bi pa bil prestrog do tistih, ki AO pač niso videli kot svojo državo, domovino.
Kaj pa je v tem britanskem reku "my country" ? Primorska, Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška (pazite, ta razkosanost ni bila slučaj), cela AO ?
Takrat so bili drugi časi, ki jih danes težko dojamemo. Ljubljana je imela 10000 prebivalcev, od tega je bilo 5000 nemško govorečih. V Mariboru se je govorilo skoraj izključno nemško. Vaščan iz okolice, ki ni znal nemško si v mestu ni mogel kupit skoraj nič pa še zaničevali so ga. In to ni bilo slučajno temveč zaradi prizadevanj presvetlih in danes tako romantiziranih takratnih oblasti. AO je vendar bila diktatura (danes bi rekli totalitarni režim), s strogo cenzuro, kultom osebnosti, tajnimi policijami, nadzorom itd. ter agresivnim nemškim nacionalizmom za povrh (ta jo je na koncu pripeljal do pogube). Hitler ni bil naključje, temveč pika na i Bismarcka in cesarja Vilijema. Lahko bi debatirali, da je bila napaka AO padec pod nemški vpliv ampak to ne spremeni dejstev.
To sem se zdaj spomnil: morda pa je bil Pivko le prehiter in preodločen ? Kaj če bi počakal na oktober 1918-bi danes bil primorski Maister ? Saj ga niso italijani zastonj zaprli.
Ali pa če Borojević ne bi bil tako prekleto časten in vdan monarhiji ter bi ob razpadu organiziral "svojo" vojsko ? Evo, on je bil ideal "my country" pa vemo, kako mu je ta vrnila.
In tako opevanim in visoko moralnim britancem se tudi nikoli ni zdelo sporno manipulirat, kupovat, prodajat ali izdajat drugih za doseganje svojih ciljev.
Osebno mislim, da se ne bi želel borit na italjanski strani (otrokom zmeraj razlagam, da so nas zahrbtno napadli ) pa tudi AO bi mi očitno šla na živce, zato bi bil najverjetneje kakšen razbojnik... Ima kdo podatke, kako je bilo z t.i. zelenim kadrom pri nas ? Zelo malo je zaslediti o tej temi, števičnosti, morebitni organizaciji...? Zanimiva je tudi ambicioznost povojnih t.i. republik, ki so vznikale v lokalnem okolju in so bile očitno protest proti monarhiji ali celo proti združevanju v SHS.
* Janez, Peterlina (branitelja Škabrijela) sem potegnil slučajno. V mislih sem imel prigodo na sprejemu pri Karlu, kjer ga je ta namenoma prezrl, ko je izvedel, da je "Kranjec". Pobrano po Švajncerju. Če se je to dogajalo na najvišjih nivojih in z najbolj odlikovanimi člastniki se vprašamo, kakšen drek so šele bili navadni vojaki ?
Vsa čast vsem, ki so obranili Sočo (čeprav morda celo zaman, kratkoročno vsekakor) ne bi pa bil prestrog do tistih, ki AO pač niso videli kot svojo državo, domovino.
Kaj pa je v tem britanskem reku "my country" ? Primorska, Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška (pazite, ta razkosanost ni bila slučaj), cela AO ?
Takrat so bili drugi časi, ki jih danes težko dojamemo. Ljubljana je imela 10000 prebivalcev, od tega je bilo 5000 nemško govorečih. V Mariboru se je govorilo skoraj izključno nemško. Vaščan iz okolice, ki ni znal nemško si v mestu ni mogel kupit skoraj nič pa še zaničevali so ga. In to ni bilo slučajno temveč zaradi prizadevanj presvetlih in danes tako romantiziranih takratnih oblasti. AO je vendar bila diktatura (danes bi rekli totalitarni režim), s strogo cenzuro, kultom osebnosti, tajnimi policijami, nadzorom itd. ter agresivnim nemškim nacionalizmom za povrh (ta jo je na koncu pripeljal do pogube). Hitler ni bil naključje, temveč pika na i Bismarcka in cesarja Vilijema. Lahko bi debatirali, da je bila napaka AO padec pod nemški vpliv ampak to ne spremeni dejstev.
To sem se zdaj spomnil: morda pa je bil Pivko le prehiter in preodločen ? Kaj če bi počakal na oktober 1918-bi danes bil primorski Maister ? Saj ga niso italijani zastonj zaprli.
Ali pa če Borojević ne bi bil tako prekleto časten in vdan monarhiji ter bi ob razpadu organiziral "svojo" vojsko ? Evo, on je bil ideal "my country" pa vemo, kako mu je ta vrnila.
In tako opevanim in visoko moralnim britancem se tudi nikoli ni zdelo sporno manipulirat, kupovat, prodajat ali izdajat drugih za doseganje svojih ciljev.
Osebno mislim, da se ne bi želel borit na italjanski strani (otrokom zmeraj razlagam, da so nas zahrbtno napadli ) pa tudi AO bi mi očitno šla na živce, zato bi bil najverjetneje kakšen razbojnik... Ima kdo podatke, kako je bilo z t.i. zelenim kadrom pri nas ? Zelo malo je zaslediti o tej temi, števičnosti, morebitni organizaciji...? Zanimiva je tudi ambicioznost povojnih t.i. republik, ki so vznikale v lokalnem okolju in so bile očitno protest proti monarhiji ali celo proti združevanju v SHS.
* Janez, Peterlina (branitelja Škabrijela) sem potegnil slučajno. V mislih sem imel prigodo na sprejemu pri Karlu, kjer ga je ta namenoma prezrl, ko je izvedel, da je "Kranjec". Pobrano po Švajncerju. Če se je to dogajalo na najvišjih nivojih in z najbolj odlikovanimi člastniki se vprašamo, kakšen drek so šele bili navadni vojaki ?
Aufbiks.
- ir87
- član
- Prispevkov: 145
- Pridružen: 23.01.2012 13:04:58
Samo pojasnim; tisti britanski rek pomeni; ne glede na to, kaj in kako dela moja država, jaz bom na njeni strani
Za Ljubljano je bilo že dolgo pred prvo svetovno vojno (1894, župan Hribar) razmerje Nemci:Slovenci 1:6 - afera tablami imen ulic. Razlikovanje med narodoma je bilo ugotavljano na podlagi občevalnega jezika, torej ni šlo za "trdne Nemce", marsikateri Slovenec je navedel nemščino kot občevalni jezik (žal!).
AO je bila do leta 1914 država z dvema delujočima parlamentoma, ki sta urejala vse zadeve vsak v svoji polovici države RAZEN financ, vojske in zunanjih zadev. Od 1914 do 30.5.1917 je bila AO brez parlamenta, vendar ni bila diktatura-avstrijska vlada pod vodstvom grofa Karla Stürgkha je tedaj vladala v razmerah izrednega stanja po § 14, t. j. brez reichsrata/državnega zbora.
Britanci pa z moje strani nikakor niso opevani ali slavljeni, še več, po moje so hujši kot kakšni Italjani, prav zaradi omenjenega kupčevanja s tujimi ozemlji in ljudmi
V novonastalih državah, (tudi SHS in kasneje prvi Jugoslaviji) pa se jim je hitro začelo kolcati po "ječi narodov" glede narodnih pravic, jezika in podobno...
Malo smo odtavali od osnovne teme...Kaj se je kasneje dogajalo s Prežihovim Vorancem? Mislim, ko so ga Italjani izpustili iz zapora?
Za Ljubljano je bilo že dolgo pred prvo svetovno vojno (1894, župan Hribar) razmerje Nemci:Slovenci 1:6 - afera tablami imen ulic. Razlikovanje med narodoma je bilo ugotavljano na podlagi občevalnega jezika, torej ni šlo za "trdne Nemce", marsikateri Slovenec je navedel nemščino kot občevalni jezik (žal!).
AO je bila do leta 1914 država z dvema delujočima parlamentoma, ki sta urejala vse zadeve vsak v svoji polovici države RAZEN financ, vojske in zunanjih zadev. Od 1914 do 30.5.1917 je bila AO brez parlamenta, vendar ni bila diktatura-avstrijska vlada pod vodstvom grofa Karla Stürgkha je tedaj vladala v razmerah izrednega stanja po § 14, t. j. brez reichsrata/državnega zbora.
Britanci pa z moje strani nikakor niso opevani ali slavljeni, še več, po moje so hujši kot kakšni Italjani, prav zaradi omenjenega kupčevanja s tujimi ozemlji in ljudmi
V novonastalih državah, (tudi SHS in kasneje prvi Jugoslaviji) pa se jim je hitro začelo kolcati po "ječi narodov" glede narodnih pravic, jezika in podobno...
Malo smo odtavali od osnovne teme...Kaj se je kasneje dogajalo s Prežihovim Vorancem? Mislim, ko so ga Italjani izpustili iz zapora?
Specialist za Tirolsko fronto, Rayon V Marmolada - Lagazuoi
- por.Malgaj
- član
- Prispevkov: 1243
- Pridružen: 30.09.2005 09:19:25
- Kraj: ljubljana
Saj vem, vendar je povdarek na moja.
Parlamenta sta seveda bila vendar temu ne moremo rečt demokracija. Je volilna pravica bila splošna ? Ali se z vsem ni moralo strinjat njegovo k. in c. visočanstvo ? in podobno.
Za cesarjem se nekaterim kolca še danes vendar dvomim, da je bilo komu žal za šolanjem v nemščini. Morda imamo drugačno percepcijo, ker zadeve na Kranjskem in Primorskem niso bile enake kot na Štajerskem in Koroškem ? Da so narodnostne pravice bile v Kraljevini slabše kot v AO pa mislim, da je bedarija.
Kuharja so po koncu vojne izpustili. Delal je na Ravnah v železarni (kot delavec in kasneje uradnik), začel pisat predvsem pa se je aktiviral v KP zaradi česar je zabredel v težave. Kasneje je moral v ilegalo, živel je v Celovcu in na Dunaju. Hodil je po Evropi in organiziral delavstvo (bil je celo na Norveškem), postal je kar velika živina v Internacionali. Občasno je bil po zaporih, predvsem v Avstriji. Roman Doberdob je napisal trikrat ker so mu en rokopis zaplenili ob aretaciji v Celovcu za drugega pa se ne spomnim, kako se je izgubil. Med Špansko vojno je bil v Parizu zadolžen za organizacijo prehoda prostovoljcev. Nekaj časa je bil pri njemu Tito, še kot ambiciozen partijec. Po čistki v KPJ (odstranitvi Gorkića ipd.) naj bi bil Kuhar najresnejši kandidat za novega generalnega sekretarja KPJ vendar so ga v Pragi aretirali. Ko je kasneje izvedel, da je sekretar postal Tito naj bi izjavil: Bog nam pomagaj ali nekaj takega Potoval je tudi v Moskvo na ne vem kateri kongres Internacionale, po ogledu stanja je bil precej razočaran vendar neomajen. Kot rojen kmet se je ukvarjal in pisal strokovne prispevke o kmečkem vprašanju v delavski državi... V Jugoslavijo se je ilegalno vrnil nekaj pred 2. vojno. Med vojno je bil v Ljubljani, v vlogi nekakšnega obveščevalca Moskve. Imel je "direktno" linijo, torej mimo KPS oz. KPJ. Po kapitulaciji Italije ga je aretiral gestapo (ali pa so ga že Italjani in je Nemce počakal v zaporu, se ne spomnim- špekulcija pa je, da so ga izdali kar "tovariši"). Očitno je bil velika živina (ali pa so Nemci tako mislili), saj so ga odpeljali na zaslišanja v Berlin, kjer so mu celo ponujali mesto nekakšnega predsednika nekakšne slovenske državice (menda tistega, kar je bilo prej pod italjansko okupacijo). Ko je odklonil je končal v taborišču. Po vojni se je vrnil domov vendar je bil zaradi sporov s Titom "na stranskem tiru".
Zanimivo je tudi, da je njegov brat bil vidni član SLS in član ali funkcionar v vladi Kraljevine v Londonu in da sta vse življenje ohranila pristne stike ter drug drugega zbadala zaradi političnega prepričanja.
No, tema bi morala bit o Kuharju med 1. vojno pa sem se razpisal, se mi zdi zanimivo. Morda vse ne drži čisto, ker je po spominu. Vsekakor je na začetku omenjena bigrafija vredna branja, tako za tiste, ki jih zanima literarni razvoj kot za tiste, ki jih zanima politika.
Če tako pogledam je bil človek od leta 1916 do 1946 večinoma v zaporu ali v ilegali. Morda je normalno živel le slabo tretino tega časa.
Parlamenta sta seveda bila vendar temu ne moremo rečt demokracija. Je volilna pravica bila splošna ? Ali se z vsem ni moralo strinjat njegovo k. in c. visočanstvo ? in podobno.
Za cesarjem se nekaterim kolca še danes vendar dvomim, da je bilo komu žal za šolanjem v nemščini. Morda imamo drugačno percepcijo, ker zadeve na Kranjskem in Primorskem niso bile enake kot na Štajerskem in Koroškem ? Da so narodnostne pravice bile v Kraljevini slabše kot v AO pa mislim, da je bedarija.
Kuharja so po koncu vojne izpustili. Delal je na Ravnah v železarni (kot delavec in kasneje uradnik), začel pisat predvsem pa se je aktiviral v KP zaradi česar je zabredel v težave. Kasneje je moral v ilegalo, živel je v Celovcu in na Dunaju. Hodil je po Evropi in organiziral delavstvo (bil je celo na Norveškem), postal je kar velika živina v Internacionali. Občasno je bil po zaporih, predvsem v Avstriji. Roman Doberdob je napisal trikrat ker so mu en rokopis zaplenili ob aretaciji v Celovcu za drugega pa se ne spomnim, kako se je izgubil. Med Špansko vojno je bil v Parizu zadolžen za organizacijo prehoda prostovoljcev. Nekaj časa je bil pri njemu Tito, še kot ambiciozen partijec. Po čistki v KPJ (odstranitvi Gorkića ipd.) naj bi bil Kuhar najresnejši kandidat za novega generalnega sekretarja KPJ vendar so ga v Pragi aretirali. Ko je kasneje izvedel, da je sekretar postal Tito naj bi izjavil: Bog nam pomagaj ali nekaj takega Potoval je tudi v Moskvo na ne vem kateri kongres Internacionale, po ogledu stanja je bil precej razočaran vendar neomajen. Kot rojen kmet se je ukvarjal in pisal strokovne prispevke o kmečkem vprašanju v delavski državi... V Jugoslavijo se je ilegalno vrnil nekaj pred 2. vojno. Med vojno je bil v Ljubljani, v vlogi nekakšnega obveščevalca Moskve. Imel je "direktno" linijo, torej mimo KPS oz. KPJ. Po kapitulaciji Italije ga je aretiral gestapo (ali pa so ga že Italjani in je Nemce počakal v zaporu, se ne spomnim- špekulcija pa je, da so ga izdali kar "tovariši"). Očitno je bil velika živina (ali pa so Nemci tako mislili), saj so ga odpeljali na zaslišanja v Berlin, kjer so mu celo ponujali mesto nekakšnega predsednika nekakšne slovenske državice (menda tistega, kar je bilo prej pod italjansko okupacijo). Ko je odklonil je končal v taborišču. Po vojni se je vrnil domov vendar je bil zaradi sporov s Titom "na stranskem tiru".
Zanimivo je tudi, da je njegov brat bil vidni član SLS in član ali funkcionar v vladi Kraljevine v Londonu in da sta vse življenje ohranila pristne stike ter drug drugega zbadala zaradi političnega prepričanja.
No, tema bi morala bit o Kuharju med 1. vojno pa sem se razpisal, se mi zdi zanimivo. Morda vse ne drži čisto, ker je po spominu. Vsekakor je na začetku omenjena bigrafija vredna branja, tako za tiste, ki jih zanima literarni razvoj kot za tiste, ki jih zanima politika.
Če tako pogledam je bil človek od leta 1916 do 1946 večinoma v zaporu ali v ilegali. Morda je normalno živel le slabo tretino tega časa.
Aufbiks.
- ir87
- član
- Prispevkov: 145
- Pridružen: 23.01.2012 13:04:58
Zelo zanimivo življenje je imel, vsekakor. Hvala za izčrpno informacijo, si bom ob priliki sposodil knjigo.
Pregovor sem podal naprej, kot sem ga slišal, nič nisem dodajal Dovolj je npr. vedeti, da poleg Britancev žive na otoku tudi Valežani, Škoti in Irci, nobeden od teh narodov pa nima velikega razloga, ljubiti Velike Britanije kot države (vsaj zaradi zgodovine).
"Parlamenta sta seveda bila vendar temu ne moremo rečt demokracija."
Kaj pa potem je demokracija, če ne vladavina parlamenta (no, čeprav se danes lahko za marsikatero državo s parlamentom vprašamo, ali je resnično demokracija-kot npr. zibelka demorkacije, Amerika)? V tistih časih so imele evropske države večinoma monarhe z bolj ali manj pomembno vlogo IN parlamente, in večina teh držav se je imela za demoratične. Proračune skupnih ministrstev in ustanov v AO sta določali delegaciji obeh parlamentov, ki sta ločeno zasedali eno leto na Dunaju in eno leto v Budimpešti. Zakone, ki so urejali skupne zadeve, sta morala v usklajenem besedilu sprejeti oba parlamenta-torej predstavniki ljudstev, živečih v Avstroogrski!
Od aneksije Bosne in Hercegovine (1908) sta bili sestavni del države tudi ti dve deželi (zasedeni 1878), ki sta imeli poseben položaj izven dualistične ureditve. Dobili sta svoj deželni zbor in vlado, upravljalo pa ju je skupno finančno ministrstvo. Torej tudi Bosna kot taka dobi svojo vlado in deželni zbor...
V avstrijskem delu monarhije, katerega državni zbor/reichrat je dualistično nagodbo (poravnavo) potrdil šele decembra 1867, ko so bili oblikovani tudi temeljni zakoni, ki so določali narodnostne in družbene odnose v zahodnem delu monarhije (decembrska ustava). Ti so vsem narodom omogočali doseči "enakopravnost in nedotakljivo pravico do varovanja in skrbi za svojo nacionalnost in jezik"
Po tem je sledilo bolj liberalno obdobje, v katerem so bili zelo glasni (in uspešni) tako Poljaki kot Čehi. Glavne pridobitve tega obdobja so civilna poroka, laično šolstvo (obvezna osemletka!) Sledi konservativno obdobje, v katerem prihaja do zaostrovanj odnosov med Nemci in Slovani, Čehi dobe visoko šolo v lastnem jeziku, na področju dela so uvedli (sicer omejeno) inšpekcijski nadzor obratov, časovne omejitve dela, prepoved zaposlovanja mladostnikov in nočnega dela žensk, nezgodno in bolezensko zavarovanje. Po tem je na vrsti obdobje narodnostnih bojev,
Od 1906, v času gospodarske konjunkture, je uspelo spraviti skozi reichsrat nov volilni zakon s splošno, enako, tajno volilno pravico za moške. To je bilo tedaj v evrospkih državah na splošno dokaj redko, saj, se je večinoma volilna pravica naslanjala na premoženjsko stanje volilca.
Slovenci sodelujejo v parlamentarnem življenju Avstroogrske kar aktivno, npr. konkretne zahteve o narodnostnih pravicah so preko političnih strank prenašali v deželne zbore, kjer smo imeli Slovenci po volitvah 1867 že 44 svojih poslancev (na Kranjskem 25 od 36-ih).
Cesar sam je v vodenje države posegal vedno manj in manj, pač zaradi starosti, in naraščajoče moči drugih interesnih skupin. Neposredno si je pridržal določena imenovanja in napredovanja v uradništvu in vojski. Vse pomembnejši postaja prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je bil osebno naklonjen ideji trializma, pomiritve odnosov s Rusijo in tehničnega ter političnega napredka.
Meni se za temi k.u.k. časi ne kolca prav nič, ostaja pa dejstvo, da smo bili Slovenci kot narod zastopani v dvojni monarhiji, da smo imeli pravico do uporabe svojega jezika (bolj ali manj) in da so nekateri posamezniki bili zelo visoko na položajih v uradništvu in vojski. Deloma smo imeli šolstvo v lastnem jeziku, v vojaških enotah, v katerih smo imeli večino ali pa smo bili drugi narod po številu, tudi pravico do poveljevanja in sporazumevanja v lastnem jeziku. Standard je bil na zavidljivi višini, prav tako kultura. Se pa strinjam, da so bile verjetno razmere na Kranjskem za nas še najboljše.
Glede primerjave razmer v AO in Kraljevini pa lepo pričata Mariborski in Koroški vojaški upor leta 1919, po katerem je bila slovenska vojska ukinjena, slovenščina kot sporazumevalni jezik v 100 % slovenskih enotah tudi, poveljevati so začeli srbski kraljevi oficirji in celo nemčurji, ki so prej bili iz te iste vojske izključeni zaradi negativnega odnosa do SHS in posledično nelojalnosti. Maistra so upokojili, vojake pa poslali na jug Srbije, na Kosovo, kamor so nato romali prenekateri slovenski rekruti. Vsaka podobnost s SFRJ je zgolj naključna
Da ne omenjam bonbončkov, kot so; šestojanuarska diktatura in oktroirana ustava, ustanovitev Dravske banovine, izguba 1/3 ozemlja in "poštene" menjave kron v dinarje, ki smo jo obdelali že nekje drugje....take zadeve so zelo prizadele Slovence kot narod, tako gospodarsko, politično in narodnostno.
Pregovor sem podal naprej, kot sem ga slišal, nič nisem dodajal Dovolj je npr. vedeti, da poleg Britancev žive na otoku tudi Valežani, Škoti in Irci, nobeden od teh narodov pa nima velikega razloga, ljubiti Velike Britanije kot države (vsaj zaradi zgodovine).
"Parlamenta sta seveda bila vendar temu ne moremo rečt demokracija."
Kaj pa potem je demokracija, če ne vladavina parlamenta (no, čeprav se danes lahko za marsikatero državo s parlamentom vprašamo, ali je resnično demokracija-kot npr. zibelka demorkacije, Amerika)? V tistih časih so imele evropske države večinoma monarhe z bolj ali manj pomembno vlogo IN parlamente, in večina teh držav se je imela za demoratične. Proračune skupnih ministrstev in ustanov v AO sta določali delegaciji obeh parlamentov, ki sta ločeno zasedali eno leto na Dunaju in eno leto v Budimpešti. Zakone, ki so urejali skupne zadeve, sta morala v usklajenem besedilu sprejeti oba parlamenta-torej predstavniki ljudstev, živečih v Avstroogrski!
Od aneksije Bosne in Hercegovine (1908) sta bili sestavni del države tudi ti dve deželi (zasedeni 1878), ki sta imeli poseben položaj izven dualistične ureditve. Dobili sta svoj deželni zbor in vlado, upravljalo pa ju je skupno finančno ministrstvo. Torej tudi Bosna kot taka dobi svojo vlado in deželni zbor...
V avstrijskem delu monarhije, katerega državni zbor/reichrat je dualistično nagodbo (poravnavo) potrdil šele decembra 1867, ko so bili oblikovani tudi temeljni zakoni, ki so določali narodnostne in družbene odnose v zahodnem delu monarhije (decembrska ustava). Ti so vsem narodom omogočali doseči "enakopravnost in nedotakljivo pravico do varovanja in skrbi za svojo nacionalnost in jezik"
Po tem je sledilo bolj liberalno obdobje, v katerem so bili zelo glasni (in uspešni) tako Poljaki kot Čehi. Glavne pridobitve tega obdobja so civilna poroka, laično šolstvo (obvezna osemletka!) Sledi konservativno obdobje, v katerem prihaja do zaostrovanj odnosov med Nemci in Slovani, Čehi dobe visoko šolo v lastnem jeziku, na področju dela so uvedli (sicer omejeno) inšpekcijski nadzor obratov, časovne omejitve dela, prepoved zaposlovanja mladostnikov in nočnega dela žensk, nezgodno in bolezensko zavarovanje. Po tem je na vrsti obdobje narodnostnih bojev,
Od 1906, v času gospodarske konjunkture, je uspelo spraviti skozi reichsrat nov volilni zakon s splošno, enako, tajno volilno pravico za moške. To je bilo tedaj v evrospkih državah na splošno dokaj redko, saj, se je večinoma volilna pravica naslanjala na premoženjsko stanje volilca.
Slovenci sodelujejo v parlamentarnem življenju Avstroogrske kar aktivno, npr. konkretne zahteve o narodnostnih pravicah so preko političnih strank prenašali v deželne zbore, kjer smo imeli Slovenci po volitvah 1867 že 44 svojih poslancev (na Kranjskem 25 od 36-ih).
Cesar sam je v vodenje države posegal vedno manj in manj, pač zaradi starosti, in naraščajoče moči drugih interesnih skupin. Neposredno si je pridržal določena imenovanja in napredovanja v uradništvu in vojski. Vse pomembnejši postaja prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je bil osebno naklonjen ideji trializma, pomiritve odnosov s Rusijo in tehničnega ter političnega napredka.
Meni se za temi k.u.k. časi ne kolca prav nič, ostaja pa dejstvo, da smo bili Slovenci kot narod zastopani v dvojni monarhiji, da smo imeli pravico do uporabe svojega jezika (bolj ali manj) in da so nekateri posamezniki bili zelo visoko na položajih v uradništvu in vojski. Deloma smo imeli šolstvo v lastnem jeziku, v vojaških enotah, v katerih smo imeli večino ali pa smo bili drugi narod po številu, tudi pravico do poveljevanja in sporazumevanja v lastnem jeziku. Standard je bil na zavidljivi višini, prav tako kultura. Se pa strinjam, da so bile verjetno razmere na Kranjskem za nas še najboljše.
Glede primerjave razmer v AO in Kraljevini pa lepo pričata Mariborski in Koroški vojaški upor leta 1919, po katerem je bila slovenska vojska ukinjena, slovenščina kot sporazumevalni jezik v 100 % slovenskih enotah tudi, poveljevati so začeli srbski kraljevi oficirji in celo nemčurji, ki so prej bili iz te iste vojske izključeni zaradi negativnega odnosa do SHS in posledično nelojalnosti. Maistra so upokojili, vojake pa poslali na jug Srbije, na Kosovo, kamor so nato romali prenekateri slovenski rekruti. Vsaka podobnost s SFRJ je zgolj naključna
Da ne omenjam bonbončkov, kot so; šestojanuarska diktatura in oktroirana ustava, ustanovitev Dravske banovine, izguba 1/3 ozemlja in "poštene" menjave kron v dinarje, ki smo jo obdelali že nekje drugje....take zadeve so zelo prizadele Slovence kot narod, tako gospodarsko, politično in narodnostno.
Zadnjič spremenil por.Malgaj, dne 17.06.2014 21:42:43, skupaj popravljeno 2 krat.
Specialist za Tirolsko fronto, Rayon V Marmolada - Lagazuoi
- por.Malgaj
- član
- Prispevkov: 1243
- Pridružen: 30.09.2005 09:19:25
- Kraj: ljubljana
25 prispevkov
• Stran 2 od 3 • 1, 2, 3
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 9 gostov