Italijanske žičnice na Rombon

[bojan22]

Na sejmu v Šempetru sem kupil malo knjižico brez večjega upanja za kako novo odkritje. Kot že tolikokrat doslej se je izkazalo, da vsaka nova publikacija med ostalim prinese tudi kako novo zanimivost.


Sprva je šlo mojo razmišljanje v smer: ja, vsakega žeblja in okovja od barake, pa starega železja in podkev in ključev...pa ja ni treba publicirati, sicer bi imeli namesto manjših zbirk velike dvorane.
Ko človek natančno prebere, se mu posveti. Bral je seveda Ivo Ivančič in me kmalu poklical, da je odkril zanimive stvari. Ob "stotih napakah", ki jih je našel, mu je v oči padlo tisto kolo žičnice. Ko je natančneje prebral, se mu je posvetilo, da je že nekje slišal in videl omenjena imena.
Tu moram malo nazaj, kajti vsi "tastari", s katerimi je govoril in so bili med prvo in drugo železarji na Rombonu, so vedeli, da je šla žičnica iz Plužne na Staro utro. Največ je o tem vedel Frončič Moclnov (Komac), ki je bil rojen 1901 in je dolga leta zbiral vredne odpadke po gorovju okoli Bovca. Od njega je dobil Ivančič ogromno podatkov.
Nikjer pa nobenega ostanka od žičnice. Res, da so imeli Italijani žičnice zelo enostavne, sestavljene iz cevi s spoji in celo prenosne, a ljudje so bili gor po prvi vojni in niso od teh žičnic našli skoraj nič. Komaj je obstajal kak dokaz, da so sploh bile.
Ivo prebere omenjeno knjižico, pogleda zapis in gre v svojo zbirko, da se prepriča, če je res, kar vidi:





Šlo je za isto firmo. ki je gradila žičnice po Dolomitih, očitno tudi v Alpah.



Pa še skok med značke, napisne ploščice, znake raznih podjetij...in takoj še ena podobna:



V bistvu je to prvi dokaz, da je žičnica res obstajala, kajti drugih kosov od nje praktično niso našli. Napis na pločevini in medeninasta ploščica sta bili najdeni Na vrh robu.
Še trasa žičnice po pripovedovanju že davno pokojnih očividcev: Plužna, natančneje pri še ohranjeni zgradbi bolnice /zraven je hišica spoštovanega prijatelja, profesorja Jurija Kunaverja/-Na vrh robu, kar je cca 300 m zahodno od planine Goričica, kjer je tudi lovska koča-Rdeči križ ali Stara utra, kjer je bil velik italijanski center z bolnico, pokopališčem in seveda končno žičniško postajo. Naslednje slikce so iz Ivančičeve zbirke:


Skrajno levo se vidi bolnica, v eno izmed kavern je prišla žičnica in spodaj je bilo pokopališče.



Pa še originalna slikca tiste leve bolnice:



Tako je ohranjen napis na pločevini skupaj z medeninasto ploščico v bistvu edini dokaz, da je na tej trasi res obstajala Italijanska žičnica Plužna-Stara utra firme Ceretti & Tanfini (C.T.) iz Milana. Pa še tista je zanimiva na medenini: zračni transport!!!

Samo kot zanimivost: Od Stare utre dalje je šla manjša žičnica na ročni pogon z vretenom, ki sta ga gonila po dva vojaka, seveda je bilo več izmen, do sedla med Čuklo in Velikim Rombonom.

[najslovenija]

res zanimivo
lepo da si se takole potrudil in malo popestril forum

[305]

Super odkritja!

[Uroš]

Zanimiva odkritja Čestitam!

[yurko]

Še trasa žičnice po pripovedovanju že davno pokojnih očividcev: Plužna, natančneje pri še ohranjeni zgradbi bolnice /zraven je hišica spoštovanega prijatelja, profesorja Jurija Kunaverja/-Na vrh robu, kar je cca 300 m zahodno od planine Goričica, kjer je tudi lovska koča-Rdeči križ ali Stara utra, kjer je bil velik italijanski center z bolnico, pokopališčem in seveda končno žičniško postajo.

Takole so traso oktobra 1917 zarisali na karto:

[yurko]

Zanimivo. Ičšem minatore cicliste pa naletim na teleferiste:


II ARMATA
Nel territorio della 2A armata (compreso tra il Rombon e la Valle del Vipacco) era funzionanti 35 teleferiche;
59 metri era la lunghezza della teleferica più breve, tra le quote 540 e 510 del Krad Vhr;
2500 metri era la lunghezza della teleferica più lunga (sperone Krasj - Vrata colletta);
914 metri era il dislivello maggiore superato dalla teleferica sperone Krasj Vrata colletta;
85517 metri pari alla lunghezza totale delle teleferiche;
21 teleferiche era la concentrazione massima che si aveva nel settore del monte Nero.

Vir

[bojan22]

V "viru" je ponovno znak, ki je še bolj podoben tistemu na kamnitem napisu v članku Pomoč: 5. genio minatori in obenem priponki, ki jo je našel Lurin.
Tokrat ni zrcalen, je pa bolj pokončen plamen-modno, ne levo, ne desno.
Yurko, hvala, ker si se potrudil z zemljevidom in odličnim linkom.