Nova Knjiga: Prelom 1914 - 1918

[mulc]

"V prikazu obdobja od prehoda 19. v 20. stoletje do konca 1. svetovne vojne sta avtorja povezala politične, vojaške, kulturne in ekonomske značilnosti dogajanja v svetu s poudarkom na življenju Slovencev v Avstro-Ogrski. Prikazala sta ozadje in povode vojne, popisala potek glavnih vojaških operacij, zlasti izčrpno vseh 12 soških ofenziv, življenje prebivalstva v zaledju, begunstvo, vojno propagando, diplomatske igre, pa revolucionarno vrenje ob koncu vojne, vključno z oktobrsko revolucijo, ter dogajanje na pariški mirovni konferenci, po kateri je nastala nova, versajska Evropa.

Čas 1. svetovne vojne je čas, ko Slovenci prelomijo z večstoletno navezanostjo na Habsburžane. Knjiga predstavi, kako je prišlo do odhoda iz Avstrije in vključitve v prvo Jugoslavijo, Kraljevino SHS.

Knjiga je bogato opremljena s slikovnim gradivom, dodana sta tudi imensko kazalo in seznam literature."

Založba Sophia

[yurko]

Še malo več besedila je bilo v najavi:

Prva svetovna vojna, Velika vojna ali vojna narodov, kot so jo tedaj imenovali, pomeni eno najglobljih zarez v zgodovini človeštva, zato je predmet vedno novih znanstvenih obdelav. Z obeh njenih vidikov – svetovnega okvira in dogajanja na slovenskih tleh – sta se problematike lotila tudi Dušan Nećak in Božo Repe, profesorja sodobne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ugledna avtorja knjig, učbenikov in strokovnih razprav.

V svojem prikazu obdobja od prehoda 19. v 20. stoletje pa do konca 1. svetovne vojne sta avtorja uspešno povezala politične, vojaške, kulturne in ekonomske značilnosti dogajanja v svetu s poudarkom na življenju Slovencev v Avstro-Ogrski. Posvetila sta se ozadju in povodom vojne, popisala potek glavnih vojaških operacij na vzhodni, zahodni in balkanski fronti, zlasti izčrpno vseh 12 ofenziv na soški fronti, predstavila življenje civilnega prebivalstva v zaledju fronte, begunstvo, vojno propagando vpletenih strani, diplomatske igre, pa revolucionarna vrenja ob koncu vojne, vključno z oktobrsko revolucijo, vse do pariške mirovne konference, na kateri so zmagovalne antantne države »ustvarile« novo, versajsko Evropo.

Čas 1. svetovne vojne za Slovence ni le čas vojaških spopadov, ampak burnega političnega dogajanja in preloma večstoletne navezanosti na Habsburžane. To je čas, ko podpisniki Majniške deklaracije zastopajo trializem, samostojnost južnoslovanskih narodov ob nemškem in madžarskem v Habsburški monarhiji, Krfska deklaracija se zavzema za »en narod s tremi plemeni« pod dinastijo Karadjordjevićev, socialdemokrati s Tivolsko resolucijo zahtevajo avtonomijo Slovencev... V daljšem, v knjigi objavljenem pogovoru med cesarjem Karlom in prvakom Slovenske ljudske stranke Antonom Korošcem se lepo vidi nesprejemanje ideje o samostojnosti Slovencev in Koroščeva zagrenjenost. To je njun zadnji pogovor. Slovenci pa smo iz Avstrije odšli v prvo Jugoslavijo, Kraljevino SHS, večnacionalno tvorbo, v kateri smo namesto cesarja dobili kralja.

Sočasno potekajo boji za slovenske meje, kjer po Londonskem paktu izgubimo Primorsko s Trstom, s poigravanjem interesov velesil okoli Avstrije pa še večino Koroške.

Odlika knjige je v tem, da dogajanje ilustrira s celo vrsto dnevniških spominov, literarnih opisov in zgodovinskih ocen, in seveda, da na enem mestu ponuja pogled na celoto dogajanja, ki se v specializiranih obravnavah posameznih vidikov 1. svetovne vojne pogosto izgublja. Zato je primerno čtivo ne le za strokovnjake, ampak za vse ljubitelje zgodovinskih del.

Knjiga je trdo vezana in bogato opremljena s slikovnim gradivom – zemljevidi, fotografijami pomembnih dogodkov in osebnosti, propagandnimi razglednicami… Dodana sta seznam literature in imensko kazalo.