Fran Suša

[matko]

Iščem kakršne koli podatke o Franu Suša, stotniku domobranskega pešpolka št. 5 v pokoju, kot piše v osmrtnici ,ki sem jo našel v digitalni knjižnici.
Fran Suša je bil rojen leta 1869, umrl je junija 1916 v Štorjah.
Veliko časa je posvečal raziskovanju vodotokov iz nanoškega vodovoda in bil zaslužen tudi za izgradnjo le tega.



Za kakršnekoli dodatne podatke se vam zahvaljujem...

[svejk]

Dober dan želim!

Pred dobrim letom dni je bilo zastavljeno vprašanje o stotniku Suši, pomembnem pobudniku pri gradnji kraškega vodovoda. VSe do danes je Matkova prošnja ostala praktično brez odziva. Pa bom poskusil nekaj kratkih informacij o tem slovenskem rodoljubu podati sam. Zagotovo pa se zadeve vedno znova lahko še dopolnjujejo. Morda pa bodo - četudi pozno - ti podatki zanimivi še za koga.

Fran Suša morda res ni bil častnik, ki bi si časti in slave pridobil na bojišču, bil pa je zato velik domoljub, ki mu je bilo še kako mar za svoje domače kraje. Še posebej pa se je zavzemal za kraški vodovod in izboljšano oskrbo prebivalstva.

Ob njegovi smrti leta 1916 so se ga spomnili vsi večji slovenski časopisi. Slovenski narod je tako dne 5. junija 1916 poročal: "Stotnik Fran Suša. V Štorjah na Krasu je umri po daljšem bolehanju stotnik Fran Suša. V svoji rojstni vaši je legel v grob komaj 47 let star. Pokojni stotnik je bil zelo nadarjen in priljubljen častnik. Živo se je zanimai za kraški vodovod; obilo tozadevnih načrtov Je njegovo delo. Bodi mu prijazen spomin! Pri-zadetima rodbinama naše sožalje!" O "odličnem" in priljubljenem slovenskem častniku je kratko notico tega dne podal tudi Slovenec. Podrobneje pa so o njegovem pogrebu pisali v tržaški Edinosti 11. junija 1916:

"Pogreb vpok. stotnika Frana Suše se je vršil v Storjah ob največjih časteh, ki jih more izkazovati narod po deželi možem, ki jih je spoštoval in ki jim je hvaležen za izkazane dobrote. Udeležba je bila vzlic neugodnemu vremenu ogromna. Došlo je zastopnikov korporacij in poedincev z vsega Krasa in tudi iz Kranjske. Pokojnika so počastile vojaške in civilne državne oblasti po mnogih odposlancih. Poklonjenih je bilo mnogo vencev, domača dekleta so nosila cvetje, a domači pevci so mu zopeli žalostinke v cerkvi in na grobu. Pokojnk je bil globoko udan svojemu stanu, ki mu je bil v diko, ali istotako globoka in neizkorenliiva je bila njegova ljubezen do lastnega roda in rojstne grude — ljubezen, ki se je kazala v praktičnih činih. In to ljubezen je narod vračal, kar je na ganljiv način posvedocil povodom pogreba. Pokojnemu stotniku Franu Suši je zagotovljen časten in hvaležen spomin."

In kdo je bil ta priljubljeni častnik? Fran Suša se je rodil 5. decembra 1869 v Štorjah. Po gimnaziji in maturi v Trstu se je 24. marca kot enoletni prostovoljec na državne stroške zapisal k 5. domobranskemu pehotnemu polku. V tržaški vojašnici se je tako znašel dne 1. oktobra 1892. Toda tam je ostal le mesec dni, saj so ga že 1. decembra t. l. poslali na Dunaju, kjer je obiskoval domobransko častniško šolo. Leta 1895 je uspešno pravil tudi posebni izpit za poklicnega častnika. V času svojega službovanja je obiskoval še druge različne kurze. Napredovanja so sledila takole: 5. maja 1893 je postal enoletni prostovoljec tit. desetnik, 28. septembra tega leta pa enoletni prostovoljec tit. narednik. Ob koncu leta 1893 je bil v neaktivni službi, s 1. 1. 1894 pa imenovan za rezervnega poročnika. V tem času je obiskoval častniški tečaj (do 3. julija 1894) v Gradcu. Kot poročnik je začel s svojim poskusnim službovanjem 1. aprila 1895, od 1. novembra 1895 naprej pa je bil kot aktiven poročnik pri 3. domobranskem pehotnem polku V Gradcu. Pri tem je služboval do konca aprila 1898, ko je bil s 1. majem 1898 premeščen k 23. domobranskem pehotnem polku, kjer je služboval od 1. maja 1898 do 30. junija 1901. V tem času je 1. novembra 1898 napredoval v čin nadporočnika. Nato je kratek čas (od 1. julija do oktobra 1901) služboval pri 4. domobranskem pehotnem polku, nato pa bil premeščen k 27. domobranskemu pehotnemu polku v Ljubljano. V vojaških dokumentih so Sušo med drugim ocenjevali kot dobrega strelca in jezdeca, in kot odličen karakter. V čin stotnika je bil povišan 1. maja 1909.
Kot častnik je tekoče obvladal nemški, slovenski in srbohrvaški jezik, italijanskega pa, kot so zapisali v vojaškem dokumentu, za službene potrebe zadovoljivo. Leta 1908 je bil še samski in z urejenimi financami.
Dne 1. novembra 1911 je bil kot stotnik premeščen k domobranskemu pehotnemu polku št. 18, kjer je bil poveljnik 1. stotnije. Polk je bil tedaj v Przemyslu. Tam je služboval do 18. oktobra 1912, ko je bil premeščen k 5. domobranskemu pohotnemu polku v Pulj, pri katerem je služboval le kratek čas, saj je bil že 14. decembra premeščen k domobranskemu teritorialnemu poveljstvu. Zdi se, da je takrat že bolehal. Dne 1. septembra 1914, je bil po 19 letih, 6 mesecih in štirih dneh vojaške službe, stotnik Franc Suša upokojen kot invalid. Umrl je v začetku junija 1916.

Kot je v prispevku o kraškem vodovodu pisal Gabršček v Soči (6. 4. 1912), je Fran Suša porabil za merjenje količine vode vse svoje dopuste. Očitno je, da je Sušo težava glede preskrbe vode hudo vznemirjala in zato se je povezal z nekaterimi drugimi ljudmi, ki so o tem problemu takrat razmišljali. Predvsem se je povezal z Župnekom, ki je bil leta 1912 okrajni glavar v Radovljici, pred tem pa je imel pomembne zadolžitve v Postojnskem okraju. Kot piše Gabršček, se je prav pri tem takrat porodila ideja, da bi z vsemi studenci oskrbeli prebivalstvo Krasa s tako pomembno dobrino kot je voda. Nadalje pa piše:
"Gospoda Župnek in Suša sta pridno pripravljala načrte in proračune V ta namen sta si pridobila strokovnjake. Vodovodni načrti so v glavnem ti-le: Več studencev pod Nanosom se polagoma združuje v en sam velik vodovod. Mogočne cementne cevi vodijo vodo 170 cm pod zemljo do glavnega razdeljevalnega reservoarja nad Štorjami pri Sežani, ki leži Se vodno tako visoko, da bi voda sama tekla tudi do najvišje točke na Krasu, n. pr. v Štanjelu, Škrbini, Vojščici itd.«
Morda zanimiv pasus iz Gabrščkovega prispevka je tudi ta, da so že takrat razmišljali tudi o morebitnem velikem številu vojaštva na tem koncu:
»Ali skrb konzorcija le šla še dalje. Mislil je tudi na slučaj, ko bi utegnila biti koncentrovana na Krasu velika vojska 300-500 tisoč mož. Odkod potrebna voda za toliko ljudi in živine? V ta namen je projektovano v kotilini sredi gozdov umetno jezerce, v katero bi se stekala vsa odvišna voda ob deževjii; voda 'bi (bila živa,torej tekoča, hladna in pitna,. Na odtočni strani bi bil seveda potreben mogočen jez, od kjer bi se voda ob potrebi spuščala v vodovod, to pač le tedaj, kedar bi bile zbrane na Krasu večje vojne čete. Reservoar bi hranil do 20 milijonov hektov vode. Ako računajo v najboljšem slučaju 11 litrov vode za moža na dan, more vsakdo izračunati, koliko moštva bi izhajalo le z enkrat tam nabrano vodo. — In za slučaj še večjih potreb je mogoča v drugi kotlinici še ena malo manjša shramba. /…/«

O vodovodu so pisali tudi v Glasu Naroda leta 11. februarja 1915. Med drugim so tam zapisali tudi naslednje besede: "Ako tudi ni bil sprejet Na-noški vodovod po načrtih našega konsoreija, vendar je in ostane nepobitno sredstvo, da je le njegovo 151etno neprestano delovanje. drezanje, vzpodbujanje spravilo v tir vprašanje velikega kraškega vodovoda in uspeli je ta, da bo v dveh letih dovršen, ako ne pridejo vmes kaki nepričakovani zadržki. [i]Okrajni glavar Župnek in stotnik Suša sta si stekla za naše kraško ljudstvo velikansko zaslugo, ki žal ne more najti drugačnega priznanja nego z globoko zavestjo, da sta izvršila veliko delo. ki jima mora ohraniti vročo zahvalo vsega našega ljudstva in naših potomcev.[/i]"

To je le na kratko nekaj podatkov o zanimivem in predanem slovenskem častniku Suši, ki se je - če v šali rečemo - z željo po oskrbi Krasa z vodo bojeval proti - svojemu priimku.

Vse dobro!
Švejk

[por.Malgaj]

Odlično delo, Švejk-tako se učimo vsi vsak dan več, in prav temu je namenjen forum (če se ne motim)

[matko]

Svejk, ostal sem brez besed.
Vse pohvale za to odlično in temeljito raziskavo o rojaku, lahko bi rekel mojem sovaščanu o katerem sem se potihem zanimal v zadnjih letih...

Tu je pa tema v kateri je pred časom tekla debata o vodovodu. Gradili so ga ruski ujetniki, o tem kakšno bedno življenje so živeli pa si lahko predstavljamo. V vasi je ohranjenega še nekaj spomina na ruske ujetnika. O tem kako so bili lačni, umrle so pokopavali ob trasi vodovoda...

http://forum.prohereditate.com/viewtopic.php?t=5344

[matko]

Prosim, če bi lahko malo pokomentirali uniformo na fotografiji.
Če se nisem uštel je na fotografiji nadporočnik, fotografija je iz obdobja okoli 1900 in definitivno izhaja iz domače vasi.
Bi lahko bil na fotografiji takrat nadporočnik Suša?