Moj prednik Zugsfuehrer

Moj, tvoj, njegov prednik, ki se je boril v "veliki vojni".

OdgovorNapisal/-a svejk » 25.09.2014 22:48:46

Dober večer želim!

Bom poskusil si vzeti malo več časa pa zapisati par besed o tako aktualnih vprašanjih. Najprej, arhivska spletna stran Vojnega arhiva nam pokaže kar dober pregled nad gradivom, ki ga hranijo. http://www.archivinformationssystem.at/ ... suche.aspx

Rodoslovje zadnje čase očitno je v porastu, še bolj pa vprašanja povezana z vsemi predniki, ki so se bojevali v veliki vojni. Problem nastane, ker se posreduje premalo podatkov oziroma se velikokrat postori premalo že doma. Na forumu vedno znova opozarjamo, da je potrebno podati čim več podatkov o iskani osebi. Pisemca z vprašanji pa so velikokrat v stilu: moj prednik ... stric (Janez ali Rudi - imena točno ne vem), rojen enkrat okoli .... , menda v Mengšu, nekje na Dolenjskem ... itd. Namenoma pretiravam, vendar tole ni daleč od resnice. Arhivisti na Dunaju ne morejo iskati prednikov na osnovi takšnih informacij - tudi na forumu ne moremo storiti ničesar. Potrebno je posredovati vsaj osnovne podatke o iskani osebi - rojstno leto, rojstni kraj (domovinsko pristojnost), podatke o enoti, če so na voljo - podatke o smrti, ki se jih morda najde v Statusu Animarumu dotične župnije, kamor je sodil. Šele na podlagi vseh zbranih informacij je mogoče storiti kaj več in zaprositi za pomoč raziskovalce ali zaposlene na Dunaju. Dopise ponavadi želijo imeti v nemščini - angleščina tudi še nekako gre. Pri tem ne gre spregledati, da takšno raziskovanje še zdaleč ni zastonj - cenik imajo lepo objavljen na spletni strani arhiva. Za informacijo pa tako: pol ure raziskovanja za posamezno zadevo (npr. po lističih o umrlih - padlih vojakih) bodo zaračunali 37 eurov. Cela ura pa 2x toliko. Kot rečeno - piše lepo na spletu (tudi v angleščini dostopno) - koliko stanejo zadeve.

Za tiste, ki bodo sami želeli raziskovati - si naj preberejo Klemenov opis dela v arhivu. Nekatere stvari so se malo modificirale in spremenile - prenovili so celotno čitalnico in uporabniške prostore arhiva, namesto požrešnih kopirnih strojev pa namestili skenerje (2 v čitalnici arhiva in 1 v knjižnici). Namesto kovancev se sedaj uporablja kartica (kartica za 100 točk stane 18 eurov - 1 točka 1 sken, če se ne igrate preveč oz. ne gre za barvne dokumente ali A3 papirje ali če želite imeti še natisnjenega dokumenta. V nasprotnem primeru pa ustrezno več). Sicer pa koliko točk je kakšna kopija in koliko stanejo posamezne kartice- si poglejte tule:
http://www.oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=51355


Še vedno je potrebno kupiti karto (tedenska karta stane 10 eurov, letna 42 za informacijo). Doslej zahtevane rokavice v arhivu niso več obvezne, "šlamparije", o katerih je pisal Klemen, so pa tudi odpravili. Vsaka delovna miza je pod kamero in si kakšnih posebnih zadev z digitalnim aparatom (prepovedano!) ali nahrbtnikom pri mizi ne boste mogli privoščiti. Tudi dostopa do "svoje" police - na kateri se nahajajo naročeni kartoni - uporabnik zdaj nima več. Za nov karton je potrebno zaprositi dežurnega arhivista, ki mu karton zamenja. Pri tem uporabnika vedno vprašajo ali ste z delom končali in se lahko vrnjeno gradivo tudi vrne v skladišče ali ga nameravate uporabiti še naslednjega dne. Še vedno je v veljavi pravilo 3 kartoni na dan, velja pa omeniti, da če imaš npr. 3 kartone iz Vojnega arhiva, lahko vseeno prejmeš še dodatno gradivo iz drugih delov arhiva (Arhiv Republike, če koga zanima obdobje Avstrije in njene zgodovine ali pa Allgemeines Verwaltungsarchiv (AVA)). To torej pomeni, da je potrebno tehtno premisliti katere kartone naročiti - saj je čas vsem dragocen. Sredstva pa so najbrž omejena. Vsaj meni so. ;)To na kratko o delu.

Glede gradiva - seznam in struktura - kot rečeno - sta na spletu dostopna. Za uporabniške želje rodoslovcev oziroma iskalcev vojskujočih se prednikov pa med drugim praviloma pridejo nekoliko bolj v poštev:

a) t. i. temeljni vojaški listi (Grundbuchsblatter -GBBL) vojaštva - vsebujejo osebne podatke o vojaku, fizični opis, podatke o vojaški službi, odlikovanjih, morebitnih boleznih pa tudi tistem ,kar bi na vojaka imelo še kakšen vpliv (morebitne poroke npr. ;) ). V arhivu so ti dokumenti urejeni po deželah, znotraj dežel pa po letnikih rojstva in znotraj letnikov rojstva po abecedi. Zato je pomembno podati točne podatke o iskani osebi. Težava za naše ljube slovenske vojake je, da so ti t. i. temeljni vojaški listi za naše dežele v veliki meri ohranjene le za Štajersko (torej za štajerske vojake) in se ti dokumenti hranijo na Dunaju. Za Kranjsko so te dokumente na zahtevo Kraljevine SHS vrnili - za njimi pa se je do danes ta sled nekako izgubila. Za Gorico in območje okoli Trsta za te zadeve velja povprašati v tržaškem arhivu pa tudi v pokrajinskem arhivu v Gorici.

b) "mrliški lističi"
c) "lističi pogrešanih vojakov"
č) "lističi ujetih vojakov"

Ti llstiči so urejeni po abecedi - vendar fonetično. O tem so navodila na spletu. Pomeni pa, da je potrebno malo vaje in predstavlja iskanje nekaj več dela. Kako izgledajo takšni kartoni? Predstavljajte si star kartotečni sistem knjižničnega popisa gradiva. No, tu je karton nabito poln listkov na katerih so osnovni podatki ( ne nujno vedno tudi vsi izpolnjeni - npr. manjka podatek o domačem kraju ali pa ni zapisanega podatka o pripadnosti stotniji, etc.) vojaka in podatek o tem kdaj je padel v ujetništvo ali kdaj je vojak padel, kje je preminil (v bitki pri ... , v bolnišnici za posledicami ... , za tifusom .... etc.). Obstajajo tudi podobni lističi za vojake, ki so umrli v -recimo ruskem ujetništvu. Vendar je potrebno biti previden, saj ni nujno, da so takšna obvestila s strani nasprotnikovih oblasti tudi prejeli. Nič ne preseneča tudi ugotovitev, če so kdaj med temi lističi le poročila vojakov, ki so se vrnili iz ujetništva pa so potem poročali o smrti tega ali onega soborca.

d) seznami oziroma liste izgub - po enotah za določeno obdobje (npr. seznami izgub enote za čas bojev na Škabrijelu v 11. soški bitki 1917). Velikokrat so ti seznami pisani na 14 dni, včasih pogosteje, včasih pa bolj poredko. Odvisno od aktivnosti vojaškega kurata oziroma častnikov, ki so te zadeve vodili.

Omenil bi lahko še bolnišnične zaznamke (za vse tiste, ki so bili morda ranjeni ali so se zdravili zaradi različnih bolezni po različnih bolnišnicah), predloge za odlikovanja, itd. Še precej stvari je - tu je zelo na kratko in zelo na grobo podan opis le nekaterih fondov Vojnega arhiva. Toda takšne stvari menda "ne zanimajo" prav dosti ljudi. :twisted: :P

Kar zadeva iskanega Antona pa naslednje: sem se ob zadnjem obisku na Dunaju potrudil pa pogledal, če se kaj najde o njem.

Vaš Anton Blažek, roj. leta 1890, samski, katoliške vere, je bil 1. 10. 1913 dodeljen kot vojak k 2. stotniji IR 87. Aktivno službo je začel 8 dni pozneje. V jeku vojne je 21. 9. 1914 postal poddesetnik (Gefreiter). Napredovanja so si hitro sledila in že 11. 11. je bil desetnik (Korporal), 1. 8. 1915 pa četovodja. Prvo odlikovanje so mu pripeli 8. 10. 1915, ko je prejel bronasto medaljo za hrabrost. Pozneje je 27. 12. 1916 prejel še železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. Ob koncu leta 1917 tudi Karlov četni križec. Iz vojske je bil odpuščen 31. 10. 1918 - kot piše na dokumentu. Takrat je bil podčastnik, povišanje je dosegel ustrezno poprej. ;)

Na kratko in sežeto nekaj o željenih podatkih tako o arhivu kot o Blažeku. Če pa se gospodje uredniki ne strinjajo z obsežnim zapisom, naj ga pa razbijejo na dva ali več delov. :P

Vse dobro!
Švejk

P.S. Objavljanje arhivskih posnetkov - npr. v knjigi - ni zastonj - to pa velja tudi za objavljanje arhivskih posnetkov na spletu. ;) Malo si je dobro prebrat tole stran:
http://oesta.gv.at/DocView.axd?CobId=42017
"Poslušně hlásím, pane obrlajtnant, že jsem ten Švejk.."
/Jaroslav Hašek, Osudy dobrého vojáka Švejka za světové války 1./
http://www.ekniznica.sk/kniha/hasek_jar ... tola_1.php
svejk
član
 
Prispevkov: 715
Pridružen: 26.07.2005 23:34:09
Kraj: pod Stolom

OdgovorNapisal/-a ir87 » 03.10.2014 14:39:32

Hvala Švejk.

Tole razlago bi kazalo uredniku prekopirat v posebno temo in na vidno mesto, da se ne bo čez pol leta preveč iskalo.

Bomo Plzensko ali Velkopopovičko ?, he,he.
Aufbiks.
ir87
član
 
Prispevkov: 145
Pridružen: 23.01.2012 13:04:58

Re: Moj prednik Zugsfuehrer

OdgovorNapisal/-a Mitja » 15.02.2016 21:09:47

Tudi jaz bi rad opisal moje izkušnje z obiskom Vojnega arhiva na Dunaju. Natančna pojasnila o načinu dela sta podala že Klemen in Švejk (škoda sicer, ker niso nekje skupaj in posebej objavljena) in prav s slednjim sem imel prejšnji teden čast obiskati to bogastvo podatkov.

Namreč, pred tem si nisem predstavljal, da je v arhivu še toliko gradiva tako o slovenskih vojakih iz različnih enot kot tudi o bojih na slovenskem območju. In toliko neraziskanega ali sploh neprebranega. Videl sem veliko seznamov slovenskih vojakov, skic položajev, poročil, dnevnikov, fotografij, podatkov o umrlih, pogrešanih, ranjenih... Vsakega, ki ga zanima obdobje velike vojne, bo to gradivo kar požiral. Iskanje točno določenih podatkov je sicer kar umetnost in je najbolj odvisno od izkušenj, nekaj pa tudi od sreče, a je že branje ostalega en velik užitek. V arhivu žal ne razpolagajo s celotnim materialom od "naših" enot, vseeno pa bi se na podlagi razpoložljivega lahko izdelalo precej uporabnega in zanimivega branja v slovenskem jeziku. Že sama knjižnica v arhivu je bogata s polkovnimi zgodovinami različnih polkov, tudi Kiesewetterjevim tipkopisom o 17. p.p., opisom celotne vojne, številnimi slikovnimi prilogami, seznami oficirjev, odlikovanj, imenovanj... Mislim, da bi se ob pripravi prispevkov splačalo vedno tudi preveriti, ali v arhivu mogoče razpolagajo še s kakšnim podatkom.

Imel sem srečo, da me je z načinom dela v arhivu seznanil tako izkušen in natančen raziskovalec arhivov in si sedaj tudi lažje predstavljam, kako stvari tam potekajo. Kolikokrat sem tudi že slišal - vprašajte v arhiv na Dunaj. In res je, tam čaka še obilica zanimivih kartonov in upam, da se jih bo čim več preučilo in ugotovitve zapisalo v slovenskem jeziku.
Mitja
član
 
Prispevkov: 20
Pridružen: 22.10.2014 10:51:08

Re: Moj prednik Zugsfuehrer

OdgovorNapisal/-a svejk » 17.03.2018 15:01:44

Morda bi k temu veljalo dodati dopolnilo: od septembra 2017 je sedaj v Vojnem arhivu dovoljena uporaba digitalnega fotoaparata, kar lahko olajša in pospeši delo raziskovalca. Pri tem pa najbrž ni odveč opozorilo, da se prevečkrat rado zgodi to, da so fotografije (v naglici narejeno) lahko slabše čitljive (tudi zaradi svetlobe in prepovedi uporabe fleša). V tem primeru je še vedno bolje, da se pomembnejši dokumenti skenirajo (pa še gneče sedaj ni več. ;) ).
"Poslušně hlásím, pane obrlajtnant, že jsem ten Švejk.."
/Jaroslav Hašek, Osudy dobrého vojáka Švejka za světové války 1./
http://www.ekniznica.sk/kniha/hasek_jar ... tola_1.php
svejk
član
 
Prispevkov: 715
Pridružen: 26.07.2005 23:34:09
Kraj: pod Stolom


Prejšnja

Vrni se na Rodoslovje


Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost