Aleksander Gomboc, HIR 18

[goričanka]

Pozdravljeni!
Udeleženec I. svetovne vojne je bil tudi moj sorodnik Aleksander Gomboc (Gombócz Sándor), brat moje stare mame, rojen 19. 02. 1896 v Mačkovcih (Mátyásdomb), Prekmurje, očetovo ime Andrej, ime matere Terezija GRAH (lahko tudi GRAJ).
Kar nekaj let je trajalo, da sem ugotovila, da je bil Gombócz Sándor razporejen v HIR 18.
Na seznamu izgub (Verlustliste), ki je bil izdan dne 7. 1. 1916, je navedeno: »Gombócz Sándor, Inft., k.u. LIR Nr. 18, 4. Komp., Ungarn, Vas, Mátyásdomb, 1896; verw. (ranjen)«. To je edini najdeni zapis o njem.
Po vpoklicu v vojsko je Aleksander Gomboc v začetku še pisal domov, potem pa pisem ni več bilo. Stara mama (1913 - 1998) mi je povedala le, da je njen brat padel v Galiciji, proti koncu vojne.
Zanima me, kje in kdaj je bil ranjen moj stari stric (seznami izgub so se objavljali z zamikom), ter kje in kdaj je umrl. Ker je bil ranjen v bojih, je možno, da je umrl v kateri od bolnišnic, ali v ruskem ujetništvu.
Podatke sem skušala pridobiti od Vojnega arhiva v Budimpešti (odgovorili so, da so podatki o vojakih prve svetovne vojne bili uničeni okrog leta 1950) ter Stalne madžarske arhivske delegacije pri Vojnem arhivu na Dunaju. V odgovoru (marec 2014) mi sporočajo, da v njihovem arhivu ni podatkov o mojem starem stricu. Dopisovanje je potekalo v nemščini, saj madžarskega jezika ne obvladam.
Klemen je Sergiji o njenem predniku, ki je bil tudi razporejen v HIR 18, obširno odgovoril, med drugim je navedel, "da je arhivski fond 18. honvedskega pehotnega polka zelo dobro ohranjen, saj je polkovni arhiv na srečo preživel tegobe prve in druge svetovne vojne."
Mi lahko pomagate?
Hvala in lep pozdrav,
Goričanka

[klemen55]

Pozdravljena Goričanka,

Sodeč po zapisu v seznamku izgub je honved Aleksander Gomboc (Sándor Gombócz), roj. 1896 v vasi Mátyásdomb (slo. Mačkovci), županija Vas, Ogrska, služil v 4. stotniji I. bataljona 18. (sopronskega) honvedskega pehotnega polka (HIR 18). Ranjen je bil v bojih med 5. in 22. oktobrom 1915, torej je čisto malo več kot okroglih sto let. Žal ne znam povedati, kje točno se je HIR 18 nahajal oktobra 1915, toda če se ne motim se je polk nahajal okoli Koryta in Karpilowke, zahodno od Rowna. Tam so oktobra 1915 potekali hudi boji med ogrskimi honvedi iz 37. honvedske pehotne divizije (del katere je bil HIR 18) in Rusi. Za kaj več pa bi morali pogledati v polkovni fond 18. honvedskega pehotnega polka v Vojnem arhivu v Budimpešti, kjer imajo – če se ne motim – celo ohranjen polkovni vojni dnevnik za obdobje med julijem 1914 in decembrom 1918, kjer lahko najdeš podrobnosti o bojih HIR 18 v oktobru 1915.

Glede na to, da je v seznamku izgub naveden kot ranjen (verwundet) se strinjam, da je najverjetneje umrl za posledicami ran dan ali dva ali tri, potem ko je bil ranjen. Kje? Najverjetneje še v oskrbi divizijske sanitetne kolone, ki se je običajno nahajala nekaj km za frontno črto. Možen je tudi kakšen drug scenarij (ujetništvo, vojna bolnišnica itd.), toda v takšnih primerih se dostikrat izkaže, da je dotična oseba umrla za posledicami hudih ran na polkovnem previjališču ali divizijski sanitetni koloni.

Jaz sem na hitro preletel nekatere moje vire in sem sicer našel še enega Alexandra Gombocza iz HIR 18, toda ta je bil rojen leta 1891 v Alsócsalogányu (če sem prav prebral), kar mislim, da je madžarsko ime za Dolnje Slaveče. Kakorkoli že omenjeni Alexander Gombocz je umrl julija 1917 v eni izmed vojaških bolnišnic na Slovaškem.

Jaz bi skušal direktno kontaktirati dunajski Kriegsarchiv in jih zaprosil, če lahko pogledajo za njegovo ime v t.i. zbirki Totenkartei, kjer bi se moral nahajati. Je pa res, da je iskanje po njej včasih težko, ker je zbirka urejena fonetično. Veljalo bi tudi pogledati Uradne liste Dravske banovine med 1918-1941, ki se nahajajo na portalu sistory.si (www.sistory.si), kjer so vsako leto objavljena imena pogrešanih slovenskih vojakov, katerih so svojci po vojni razglasili za mrtve. Med njimi je tudi kar nekaj Prekmurcev in mislim, da sem naletel tudi na nekaj Gombocev. Tretja možnost pa je vpogled v t.i. polkovno mrliško matriko, ki se prav tako nahaja v dunajskem Vojnem arhivu. Če je umrl v oskrbi divizijske sanitetne kolone, potem je polkovni kurat 18. honvedskega pehotnega polka najverjetneje vnesel njegovo ime v polkovno mrliško matriko. Kolikor je meni znano načrtujejo celo digitalizacijo polkovne mrliške matrike za HIR 18, toda kdaj bo prišlo do tega žal ve samo Bog. Morda bi vedel povedati kaj več o tem Švejk, ki je pred kratkim raziskoval na Dunaju?!?

Vso srečo v nadaljnem raziskovanju.

lp,

Klemen
p.s. No, sem ga medtem tudi že našel… Njegovo ime se nahaja v Uradnem listu iz leta 1939, ko so ga (Andrej Gomboc, Mačkovci #10) uradno proglasili za mrtvega. Zanimivo, da piše, da je bil mobiliziran leta 1915 k 83. pešpolku v Szombathely, od koder je leta 1916 odšel na fronto v Črno goro (sic!) in od tedaj se pogreša. Jaz ne pomnim, da bi 83. pešpolk kdajkoli bil v Črni Gori ali Srbiji. Kolikor je meni znano se je polk od začetka vojne nahajal na ruski (1914-1917), nato pa na italijanski fronti (1918). Možno je sicer, da je bil asentiran pri 83. pešpolku, nato premeščen 18. honvedskemu pehotnemu polku, tam pa dodeljen kakšni posebni enoti kot npr. obmejnim lovcem, vojni žandarmeriji, samostojnemu črnovojniškemu bataljonu ali kaj podobnega, ki je odšel na Balkan. Probaj pridobiti njegov sodni spis iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru (http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=1164995). Sodišča so med obema vojnama dostikrat kontaktirala Vojni arhiv na Dunaju za podatke o usodi pogrešanega in možno je, da se v spisu nahaja njihov odgovor. Velja pogledati!

Možno je seveda tudi, da je bil oktobra 1915 ranjen na ruskem bojišču kot pripadnik HIR 18, po okrevanju pa je bil dodeljen novi enoti, s katero je nato odšel leta 1916 v Črno goro, kjer je padel ali umrl.

[goričanka]

Pozdravljen Klemen,
najlepša hvala za izčrpen odgovor. Najprej opravičilo, da se oglašam šele zdaj: na prenosnem računalniku se je poslovil hard disc, in ga je bilo potrebno zamenjati.

Tudi sama pregledujem Službene liste Dravske banovine, vendar do leta 1939 še nisem prišla (pregledujem vsako številko službenega lista posebej). Sedaj sem si ogledala tudi Službeni list Dravske banovine, št. 53/1939, v katerem je v rubriki Proglasitve za mrtve objavljeno, da se na predlog Andreja Gomboca proglasi za mrtvega Aleksander, njegov sin iz prvega zakona, ter spletno stran Pokrajinskega arhiva Maribor (http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=1164995).

Verjetno je oče Andrej Gomboc (1870 – 1951) že vedel, da je bil sin Aleksander mobiliziran leta 1915 k 83. pešpolku v Szombathely. Preseneča me navedba, da je Aleksander Gomboc leta 1916 šel na fronto v Črno goro! in se od tedaj pogreša.
Leta 1939, ko je oče Andrej predlagal, da se sin Aleksander proglasi za mrtvega (verjetno zaradi premoženjskih zadev), je minilo že več kot 20 let od sinove smrti.

V Črni gori so se nahajali črnovojniški pehotni polki (vem, da se je tam nahajal 20. črnovojniški pehotni polk, saj so v Kleklovih novinah objavljeni spomini, ki jih je napisal poddesetnik Pavel Gabor iz Ivanec, županija Zala, ki je vojno preživel; umrl je leta 1950).
V Službenem listu Dravske banovine (št. 38/1923) sem v rubriki Proglasitve za mrtve zasledila, da Jožef Gomboc iz Šalovec predlaga, da se za mrtvega proglasi njegov brat Mihael Gomboc, roj. 1876, iz Šalovec, črnovojnik 18. črnovojniškega pehotnega polka, pogrešan izza dne 6. septembra 1918 v Gjurakovem v Črni gori!

Moja stara mama je bila rojena oktobra 1913, po smrti njene mame v marcu 1914, je živela pri sorodnikih. Njen oče se je znova poročil, pristnih stikov nista imela; leta 1932 je odšla na delo v Francijo (s svojo družino se je vrnila leta 1947). Po smrti njene mame se je družina razkropila (sčasoma je starejša sestra odšla v Zagreb, dva brata sta se izselila v Argentino, še en brat pa je pravtako leta 1932 odšel v Nemčijo). Stara mama tako ni imela niti fotografije svojega brata Aleksandra; da je Aleksander v začetku še pisal iz vojske, sem izvedela od njene svakinje, ki je umrla leta 2012.

Najprej bom poskušala pridobiti sodni spis Aleksandra Gomboca, ki se hrani v Pokrajinskem arhivu Maribor.

Klemen, tudi jaz sem našla Aleksandra Gombocza iz HIR 18, ki je bil rojen leta 1891 v Dolnjih Slavečih (Alsócsalogány).

O Prekmurcih v prvi svetovni vojni je bilo do zdaj malo znanega. Pomurski muzej Murska Sobota je letos pripravil razstavo Prišo je glas – Prekmurci v vojni 1914 – 1918, ki bo odprta do junija 2016, in si jo bom v kratkem ogledala.

Lp,
Goričanka

[ir87]

Če se prav spomnim, je 4. bataljon IR87 hodil po Črni gori ali okolici. Možno, da je tudi pri IR83 bilo kaj podobnega. Kje sem to prebral žal več ne vem.

[klemen55]

Pozdravljena Goričanka,

Hvala za najnovejše podatke o tvoji družini in pogrešanem Aleksandru Gombocu. Mislim, da si na pravi poti kar se tiče ogrskih črnovojniških polkov. Ti so se zares bojevali v Srbiji in Črni gori konec leta 1915 in na začetku leta 1916. nekateri so pozneje ostali vse do konca vojne v Srbiji in Črni gori. Tako da je zelo verjetno, da je bil tvoj prednik Aleksander Gomboc dodeljen enemu izmed njih. Problem je, da jaz nisem uspel najti 18. ogrskega črnovojniškega polka na nobenem seznamu avstro-ogrskih enot na Balkanu konec leta 1915 ali v začetku leta 1916. V Črni gori je bilo sicer več različnih bataljonov ogrskih črnovojniških polkov (k.u.Lst IR), med drugim tudi nekaj iz 20. in 17. ogrskega črnovojniškega polka.

Tudi drugače ne morem najti nobenih podatkov, kam je po letu 1914 poniknil 18. ogrski črnovojniški polk, tako da je celo možno, da je bil Aleksander Gomboc dodeljen 20. ogrskemu črnovojniškemu polku. Takšne dvojne ali celo trojne premestitve (iz IR 83 v HIR 18 in nato iz HIR 18 v k.u. LstIR 18 in potem še iz k.u. Lst IR 18 v k.u. LstIR 20) niso bile tekom vojne nič neobičajnega, žal pa nam danes zelo otežijo in dobesedno zagrenijo iskanje naših prednikov. Ta scenarij pride v poštev seveda le v primeru, če je bil pogrešan v boju med ofenzivo proti Srbiji in Črni gori (november 1915 – marec 1916). Se pa je dejansko leta 1918 nahajal v Albaniji v sklopu 47. pehotne divizije I. (etapni) bataljon 18. ogrskega črnovojniškega polka. Morda sta Mihael in Aleksander služila v njem. Težava je v tem, da ne poznamo točnega časovnega okvirja, kdaj natanko je bil Aleksander pogrešan v boju. Leta 1916 ali morda pozneje? Kot sem jaz razumel zapis iz uradnega lista se je zadnjič javil domov leta 1916, kar lahko pomeni, da je padel leta 1916 ali pa tudi ne.

Kakorkoli že probaj najprej pridobiti tisti sodni spis iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru, da vidimo, kaj piše notri, potem pa bomo videli kako pa kaj. Verjetno pa bo tukaj potrebno pregledati v dunajskem Vojnem arhivu t.i. originalne polkovne seznamke izgub za 18. in verjetno tudi za 20. ogrski črnovojniški pehotni polk za obdobje med 1916 in 1918, ko je bil Aleksander Gomboc očitno pogrešan v boju (vermisst), njihova imena pa uradni seznamki izgub niso nikoli objavljali. Možno je seveda tudi, da je umrl za posledicami rane ali bolezni (npr. malarija, če je služil v Albaniji), pa vojaška bolnišnica ali sanitetna ustanova nista posredovali podatkov o njegovi smrti uradnemu Oddelku za vojne izgube v Budimpešti oz. Dunaju. To se je kar pogosto dogajalo, še posebej v zadnjih mesecih vojne, ko so v monarhiji že vladale bolj kaotične razmere.

Smem vprašati, v kateri številki Kleklovih novin se nahajajo omenjeni spomini poddesetnika Pavla Gabora? Si morda zasledila še kakšne druge spomine Prekmurcev iz prve svetovne vojne?

Ja, Prekmurje je bilo vedno malo bolj zapostavljeno. Tudi za drugo svetovno vojno dosti stvari na vašem koncu šepa. Pred nekaj leti sem gledal neke sezname padlih Madžarov na ruski in romunski fronti med drugo svetovno vojno, pa sem zasledil na njem tudi kar nekaj Prekmurcev. Pri nas pa zelo težko kaj najdem(o). Škoda, da te stvari tako hitro tonejo v pozabo. Ampak morda bo leto 2016 kaj bolje.

Vesel Božič!

Lep pozdrav,

Klemen

[goričanka]

Pozdravljen Klemen!
Hvala za odgovor. 29. decembra 2015 sem iz Pokrajinskega arhiva Maribor prejela kopije iz proglasitvenega spisa Okrožnega sodišča v Murski Soboti Og 14/39, ki se nanaša na mojega sorodnika Aleksandra Gomboca. Žal v njem ni odgovora, kje in kdaj je Aleksander padel.
V spisu je uradno potrdilo občinskega urada Mačkovci, da je Aleksander Gomboc odrinil v poletju 1915 k vojakom in se udeležil vojne na srbskem bojišču, od koder se ni več vrnil in tudi sicer ni več glasu o njem.
Izpovedi obeh prič so posredne. Ena priča je bila pri 18. pešpolku v Karanšebešu (HIR 18?) na romunski meji. Ve, da je Aleksander Gomboc odrinil leta 1915 v Szombathely, ne ve pa, kam so ga od tam poslali. Meseca maja 1916 so mu tovariši pripovedovali, da je Aleksander Gomboc odšel v Črno goro in tam omenjenega leta padel. Njegovi tovariši (Aleksandrovi) so se namreč vračali iz črnogorskega bojišča in priči povedali, da je Aleksander Gomboc padel.
Druga priča sploh ni bil vojak, ve le to, kar so doma pripovedovali, in sicer, da je Aleksander Gomboc padel na bojišču.
Okrožno sodišče v Murski Soboti je 18. marca 1939 zaprosilo Ministrstvo za zunanje zadeve v Beogradu, in občinsko upravo v Pečarovcih, za uvedbo poizvedb glede usode pogrešanega Aleksandra Gomboca in dobavo uradne smrtovnice.
Občinska uprava v Pečarovcih sploh ni odgovorila.
Odgovor Poslanstva Kraljevine Jugoslavije iz Budimpešte nosi datum 26. september 1940!, in sicer: »U povratku predmeta, a na osnovu izveštaja madjarskog Ministarstva vojske Kraljevskom poslanstvu čast je izvestiti Ministarstvo da se o imenovanom Gomboc Aleksandru, ni pored najsvestranijeg traganja niso mogli pronaći nikakvi podatci.« Torej leto in pol so trajale poizvedbe, ki niso dale rezultata.
Glede na izpoved prve priče, je torej verjetno, da je Aleksander padel v boju med ofenzivo proti Srbiji in Črni gori (november 1915 – marec 1916). Toda, v katerem polku se je nahajal? Kateri t.i. orginalni polkovni seznam izgub pregledati v dunajskem Vojnem arhivu (83. pešpolka, kamor je bil najprej razporejen, 18. HIR v katerega je bil dodeljen, ali katerega od črnovojniških)?
Ponovno sem pregledala objave v Uradnem listu. V štev. 16/1921 sem v rubriki Proglasitve za mrtve zasledila, da sestra predlaga, da se za mrtvega proglasi njen brat Aleksander Lutar, roj. 1886, iz Gornjih Petrovec, ki je »odrinil leta 1914 k 83. pehotnemu polku v Szombathely, potem na gališko bojišče, odtod na srbsko in naposled na romunsko bojišče, od koder zadnjič pisal meseca septembra 1917, od takrat se pogreša.« V knjigi umrlih za občino Grad (Halottak 1915 - 1917, Felsőlendva) pa sem zasledila, da je bil 13. 12. 1917 naveden naslednji vpis: »dne 25. 1. 1916 je v Moscianica, Ser., umrl Vogrinčič Štefan, vojak HIR 18, star 18 let«. Torej so se prekmurski vojaki borili tudi v Srbiji.

Spomini poddesetnika Pavla Gabora so objavljeni v Kleklovih novinah, ki so izšle:
- 4. julija 1915 (Kako so naši slovenski črnovojniki prišli na srbsko bojišče)
- 11. julija 1915
- 18. julija 1915
- 1. avgusta 1915 (Novine, številka 31)
- 8. avgusta 1915
- 15. avgusta 1915 in
- 5. marca 1916 (Naši Slovenci pri zavzetji Lovčena i pred Dračom). S tem se spomini Pavla Gabora končajo. Številk Kleklovih novin si nisem izpisala, s kopij spominov pa so razvidni datumi izida novin; novine so izhajale tedensko.
Ker so se Kleklove novine tiskale na Madžarskem, je v teh spominih veliko tiskarskih napak, ter napak pri navedbi imen krajev. Prekmurščina, v kateri so napisani spomini, je stara (nekdanja) in ponekod težje razumljiva.
V Kleklovih novinah je tudi veliko novic o vojakih. V rubriki »Glási« (sporočila) se poslavljajo vojaki, ki so vpoklicani, poleg je naveden polk, v katerega so vpoklicani; objavljeni so tudi podatki o umrlih ter zajetih vojakih. Imena mojega sorodnika ni med njimi. V novinah je tudi sicer izredno malo podatkov iz župnije Pečarovci, kamor je, in še, spada vas Mačkovci.
V glasilu Mestne občine Murska Sobota (Soboške novine), sem v juniju 2014 zasledila, da Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota predvideva digitalizacijo Kleklovih novin, restavriranje tiskovine ter prekmurski črkovalnik. Ti postopki so zahtevni in dolgotrajni. Restavrirana oblika Kleklovih novin bo dostopna na spletnih straneh www.dlib.si (še ni!).
Glede drugih spominov Prekmurcev iz prve svetovne vojne:
- V letu 2010 je izšla knjiga Ferenca TOPLAKA (1889 – 1973, iz Lendave): Koza je bila pomembnejša (vojakova zgodba iz prve svetovne vojne – prevod v slovenski jezik Magda Berden). Zdi se mi, da sem jo prebrala, pa mi ni ostala v spominu.
- V letu 2014 sem na spletni strani Pokrajinskega arhiva Maribor prebrala 47 pisem, ki jih je s fronte pisal vojak Žiga Janko iz Motvarjevec (Hrepenenje izza okopov; prevod iz madžarščine Gordana Lipovšek Šovegeš). Vsa pisma so izšla v knjigi, vendar v madžarskem jeziku. Če v iskalnik vpišeš Hrepenenje izza okopov, lahko vseh 47 pisem prebereš. Ob koncu pisem je dodana usoda družine Žige Janka.
- Svoje spomine je napisal tudi Ivan Jerič iz Dokležovja (1891 – 1975). Razporejen je bil v 48. pehotni polk. Jeseni 1913 je odšel na služenje vojaškega roka v Sarajevo, kjer se je usposobil za telegrafista. 28. 6. 1914 je bil v Sarajevu, udeležil se je bitk v Srbiji, na Soški fronti in bil septembra 1918 v Vittorio di Veneto. Po končani vojni je postal duhovnik. Knjiga je zelo zanimiva, vendar o sami vojni ne piše dosti.
Žal ne vem, da bi še kateri prekmurski vojak napisal spomine iz prve svetovne vojne.

Srečno novo leto.
Lep pozdrav,
Goričanka

[klemen55]

Pozdravljena goričanka,

Najlepša hvala za poslane podatke in informacije. Bom začel kar od začetka.

#1: Bi mi lahko na email naslov poslala kopije dokumentov, katere si prejela iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru? Bi me zanimalo, kaj piše v njih. Očitno je Aleksander Gomboc padel med avstro-ogrsko invazijo Črne gore (december 1915-januar 1916), morda celo med bitko na Mojkovcu (6-7. januar 1916), kjer so Avstrijci utrpeli zelo hude izgube. Težava pa je, da ne najdem nobenega dokaza, da bi v napadu na Črno goro sodelovala tudi kakšna enota 18. honvedskega ali 18. ogrskega črnovojniškega polka. Med navedenimi enotami sem našel številne ogrske in hrvaške črnovojniške enote, toda nobene enote iz omenjenih dveh polkov iz Soprona. So pa zato v črnogorski invaziji sodelovali 1. bataljon 48. pešpolka in dva bataljona 20. ogrskega črnovojniškega pehotnega polka, v katerih je bilo dosti Prekmurcev. Izgleda tudi, da je veleposlaništvo Kraljevine Jugoslavije na Madžarskem iskalo podatke o njem (skoraj zagotovo v madžarskem Vojnem arhivu) in jih prav tako ni moglo najti. Tole ni dober znak.

#2: Glede na vse napisano in povedano bi jaz v dunajskem Vojnem arhivu pregledal originalne polkovne seznamke izgub (Verlustlisten) za 20. ogrski črnovoniški polk za obdobje december 1915, januar 1916 in februar 1916. S temi črnovojniškimi enotami so vedno problemi, ker so moštvo dostikrat premeščali., pač glede na potrebe. Če je kakšen črnovojniški polk utrpel hude izgube in domači kader ni imel dovolj izurjenih vojakov za popolnitev izgub, potem so ta problem običajno rešili tako, da so poslali v polk moštvo iz drugih polkov. Jaz sem pred leti naletel na primer Ljubljančana, ki je bil prvono asentiran v 17. ljubljanski pešpolk, od koder so ga po nekaj dneh premestili v 27. ljubljanski domobranski pehotni polk. Tam je ostal nekaj mesecev, opravil osnovno vojaško urjenje, nakar so ga dodelili 27. ljubljanskemu črnovojniškemu pehotnemu polku. V tem polku je ostal okoli leto, nakar je bil dodeljen enemu izmed samostojnih črnovojniških bataljonov.

Kot sem napisal zgoraj je očitno Aleksander Gomboc veljal za pogrešanega. V tem primeru bi jaz obiskal Vojni arhiv na Dunaju in storil dve stvari. Najprej bi preveril, če se njegov kartonček nahaja v t.i. Vermisstenkartei. Če tam ne bi našel nič, potem bi preveril polkovne seznamke izgub za 20. ogrski črnovojniški pehotni polk za obdobje med decembrom 1915 in februarjem 1916, ko se je polk nahajal in boril na črnogorskem bojišču. Njegovo ime bi se moralo nahajati v enem izmed tistih seznamkov izgub, tudi v primeru če je bil pogrešan. Upajmo samo, da so se polkovni seznamki izgub ohranili. Morali bi se, čeprav pri teh Avstrijcih se nikoli ne ve. V vsakem primeru se moraš osebno zglasiti v dunajskem Vojnem arhivu, če želiš pogledati omenjene polkovne seznamke izgub.

Vsa dejstva tukaj govorijo v prid tezi, da je Aleksander služil pri 18. sopronskem honvedskem pehotnem polku. Verjetno so ga potem, ko je okreval po rani, katero je dobil na ruski fronti, poslali v 18. ogrski črnojniški pehotni polk, ki pa je pred začetkom napada na Črno goro najverjeteje bil primoran poslati kakšno pohodno stotnijo v 20. ogrski črnovojniški pehotni polk za popolnitev njegovih izgub. In tako se je po dokaj zapleteni poti Aleksander znašel v Črni gori, od koder se ni nikoli vrnil. Seveda je tudi možno, da je njegov polk poslala kakšno pohodno stotnijo v 17. ogrski črnovojniški polk (Szekesfehervar) ali 6. ogrski črnovojniški polk (Novi Sad), kar seveda zelo zaplete celotno zadevo, sam boš morala potem preveriti polkovne seznamke izgub za vsako ogrsko črnovojniško enoto, ki je sodelovala v napadu na Črno goro. To pa ni malo dela. Morda ne bi bilo slabo preveriti seznamke izgub tudi za 17. ogrski črnovojniški pehotni polk. Slednji je - tako izgleda - utrpel dokaj hude izgube konec leta 1915 in v njegovih vrstah sem našel tudi nekaj Prekmurcev.

Probaj medtem malo pogledati omenjene seznamke izgub, če najdeš kakega Prekmurca v k.u. LstIR Nr. 17 ali k.u. LstIR Nr. 20, še posebej, če je padel (tot) konec leta 1915 ali v začetku 1916.

http://kramerius.nkp.cz/kramerius/PShow ... id=9838415

http://kramerius.nkp.cz/kramerius/PShow ... id=9838815

http://kramerius.nkp.cz/kramerius/PShow ... it=&s=djvu

#3: Hvala za Gaborove spomine. Sem jih medtem pridobil iz Kleklovih Novin, ki so sedaj dosegljive na spletu. Sicer ne na portalu dlib.si, ne vem zakaj ne, temveč preko facebook strani Knjižnice Murska Sobota. Jeričeve in Jankove spomine poznam. Kljub temu hvala.

#4: Zapisi iz matičnih knjig niso vedno najbolj zanesljivi vir, vsaj ne, ko gre za ime enote. Župniki so običajno zapisali ime njegovega matičnega polka in ne enote, v katero je bil premeščen oz. dodeljen.

lp,

Klemen