Iz časopisov vojnih let

[svejk]

Prebiram časopisje iz vojnih let; trenutno SLOVENSKI NAROD. Sem ter tja se najde kakšna zanimivost, sem ter tja postavi vprašanje. Pač, je le časopisje. In pri njem je potrebno biti še posebej previden.
Čeprav sam iščem specifične podatke pa nikakor ne zmanjka zanimanja še za ostale obrobne notice. Morda koga zanima, morda ne. Od časa do časa pa rade volje delim z vami kakšno objavljeno novico iz "vojnega časa".

Tako piše omenjeni časopis na današnji dan, 19.10., leta 1915:
"Živ v podgorski mrtvašnici.
Na pokopališču v Podgori v sredi je mrtvašnica. Tja so nosili padle junake, največ ponoči. Sanitetni vojak je prihajal vsako jutro na pokopališče pregledat koliko so jih prinesli, potem je prišel kmalu duhovnik, blagoslovil jih je, molil, pokopali so jih.
Nekoč pregleduje, ali imajo vsi legitimacije. Kar nakrat tih, šibek glas: "Daj, brate, vode!" Kateri je spregovoril? Mraz je pretresel vojaka. Odkrije obraz enega, ta je bil tih, drugega, tih, tretjega, tih, četrti odpira oči. Pokliče tovariša in odneseta ga iz srede mrtvih med žive. Granata je bila priletela, eksplodirala blizu njega, zasula ga z zemljo. Pritisk zraka je povzročil, da je padel v nezavest. Našli so ga ponoči, nikakega življenjskega znaka ni bilo na njem, odnesli so ga v mrtvašnico, kjer se je vzbudil v življenje."

In še dnevno poročilo o fronti, za 19.10., objavljeno v časopisu naslednjega dne (20.10.1915):

"Razbiti italijanski navali ob Soči: Italijanska artiljerija ljuto obstreljuje naše pozicije na soški fronti- sovražna pehota je izvršila več srditih napadov, pa je morala zbežati z velikimi izgubami.

Dunaj, 19. oktobra. (Kor. urad.)
Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče
Boji na soški fronti so postali obsežnejši. Včeraj opoldan je začela sovražna artiljerija močno obstreljevati naše pozicije na Krnu, v tolminskem mostišču pri Kanalu in Plaveh ter goriško mostišče in Doberdobsko planoto. Ogenj je trajal z veliko ljutostjo do večernih ur in v posameznih odsekih tudi ponoči.
Pod zaščito tega ognja je udarila italijanska pehota na številnih točkah k napadu. Na Krnu, Mrzlem Vrhu in pred pozicijami tolminskega mostišča so se vsi sovražni napadalni poskusi razbili v ognju naše pehote, naših strojnih pušk in naše artiljerije, ki je prijela sovražnika z boka. Sovražna infanterija je povsodi, kjer je bila navalila, z največjimi izgubami bežala v svoje jarke. Mestoma so rajši le kričali "Avanti" ne da bi zapustili svoja kritja. Takisto so bili odbiti napadi naperjeni proti hribu Sabotinu zapadno Solkana in več močnih sunkov proti pozicijam pri Petovlju, za katere se že nekaj dni vrše krvavi boji. Tudi tu je imela sovražna pehota velike izgube. Na Koroškem in Tirolskem vlada dalje živalna delavnost sovražne artiljerije.
Namestnik načelnika generalnega štaba
pl. Hoefer, fml."


edit: Še eno ali dve vprašanji za vse strokovnjake soške fronte.

Najprej: Morda je kdo zasledil kdaj priimek Mazi? Sprašujem namreč iz enega razloga: V časopisju je od časa do časa moč najti njegova pisma in opise, včasih cela razmišljanja, o vojni, fronti in tako dalje. Iz teh tekstov sem razbral, da je moral biti oficir, saj je imel svojega "purša". Vedno je podpisan le kot V. Mazi. Če se komu sanja...

Drugo kar me zanima je, če je kdo kdaj naletel na "Spominske liste Rdečega križa", ki naj bi izšli koncem leta 1915- po pisanju časopisja.
Hvala (Da ste prebrali- do sem! ).

[Helena]

Svejk, hvala za zanimivo objavo.

Najprej: Morda je kdo zasledil kdaj priimek Mazi? Sprašujem namreč iz enega razloga: V časopisju je od časa do časa moč najti njegova pisma in opise, včasih cela razmišljanja, o vojni, fronti in tako dalje. Iz teh tekstov sem razbral, da je moral biti oficir, saj je imel svojega "purša". Vedno je podpisan le kot V. Mazi. Če se komu sanja...

Mogoče logoped Vilko Mazi. "Bil je tudi izvrsten publicist, pisec literarnih spisov, kartograf in pisec planinskih novic."
Vir: http://www.drustvo-vilko-mazi.si/new/zlozenka.pdf
http://www.drustvo-vilko-mazi.si/new/odrustvu.php

[yurko]

Tudi jaz sem na Vilka pomislil, ko sem prebral prvo vprašanje.

[svejk]

Hvala, Helena in Yurko. Bom preveril. Sicer me pa veseli, da vam je vsec. Bom ob priliki, tekom prihodnjega tedna podal se kaksno notico iz casopisa, ce vam je prav.

Sicer pa eno nagradno vprasanje (sem nasel v casopisu zanimivo razlago kratic): ob treh kraljih se navadno napise na podboje vrat: G+M+B. Toda takrat so vojaki velikokrat pisali tole latinsko verzijo: C+M+B. Ko so to pisali v Galicji nekje, so podali zanimivo razlago, oziroma tedanje " tri kralje". Bi kdo znal razvozlat? (Generali so ja- toliko lahko pomagam). Nagrada: hm- bo pivo ali kuhano vino dovolj dobro?

[stirnpanzer]

Prvo pohvale za res zanimiv članek.Pa se probam še v tisti uganki, a je mogoče M kot Mackensen in B kot Boroević?

[Baldari]

C...Cardona..?

[Valuk]

ja, ja... Cadorna, Mackensen, Boroević. Kar drži. Galicija pa je na vzhodu, teh imen pa lahko niso poznali in ne drži. Čakamo na odgovor

[svejk]

Ja, kaj naj rečem?
Veni, vidi, vici- je tole pri Vas. Odgovor je pravilen vendar ni Cadorna ampak Conrad. Pravilno je torej:
C-onrad+ M-ackensen + B-oroević.
Tako da bi si kuhano vino- viribus unitis- zaslužil Stirnpanzer.

Valuk, saj sem navedel, da so pisali zadeve v Galiciji. Tam jim pa res ni bilo do Cadorne...

[svejk]

Delček iz pisma že omenjenega V. Mazija v časopisu:

7.september, 1915, str.3:

"Finale ob Dnjestru
/.../ S kolikim razploženjem pišem ta finale! Štiri mesece. Koliko strašnih ur je zapisanih v njih! Plašč pozabljenja naj jih pokrije! Naj ostanejo z vso svojo bridkostjo v tisti zemlji, ki sem jo včasih v smrtni zoni hitel odmetavati z lopatico... Poleg mene vzdihuje praporščak, ki ima prestreljena prsa. Zelo slab je in vročina ga stiska. Samo mater bi še rad videl enkrat. Ali jo bo videl še kdaj siromak? - Tretji, ki leži v tej sobici, je kadet. Krogla mu tiči v trebuhu. Grozne bolečine, ali z velikim samozatajevanjem jih prenaša. Jutri prepeljejo oba v ozadje, jaz pa se vrnem k našim fantom, ki se tačas že morda vozijo po slovenski zemlji, katero bodo kmalu branili z lastnim življenjem. V. Mazi."

[svejk]

Bi si upali iti k frizerki?

12. november 1915, str.3:
" V Lindheimu na Nemškem so imeli več kakor pol stoletja frizerko, pa ne za ženske, nego samo za moške. Žena je zdaj stara 85 let. Ker so vsi moški frizerji iz tega kraja odšli v vojno, je starka vzela zopet britev v roke in "polbira" vse moške v Lindheimu in v okolici."


Ena o pisemcih učenk za praznike:

20. november 1915, str.3:

"Učenci in učenke ljubljanskih srednjih in ljudskih šol so poslali bojujočim se vojakom mala, praktična božična darilca.
Vsak izmed njih je daroval: 2 zaponki- varovanki, 2 bucki, 2 igli, kos sukanca svinčnik, vojnopoštno dopisnico, vžigalice in žepni robec. Večina izmed njih je priložila še cigarete, ali nožek, ali čokolado in dr.
Učenke licejske ljudske šole so pridejale pošiljatvam iskreno čuteče, ljubko otročje, ali celo bojevite male pesmice, izmed katerih naj omenimo le sledeče:
"Da premalo je darilce,
v srcu mojem je bojazen,
toda, boljšega ne zmorem,
žepek moj je zdaj že prazen.
----------
Božiček prišel je k meni v vas
to-le darilce prinesel je za Te,
da se Ti zjasni resni obraz,
da spomniš brezskrbne mladosti se zlate.
-----------
Nageljčke in rožmarin
sem vsadila v cvetni lonec,
kadar bode vojne konec,
pridi ponje, hrabri sin.
------------
Lepa, solnčna je Gorica,
Italijan je kot lisica,
zvit od pete je do lica,
drzen in navihan tat.
Dobro zanke mu nastavi,
z batino mu daj po glavi,
pa bo mir enkrat.
------------
Jaz sem v sobi,
Ti na mrazu,
rada bi s Teboj menjala,
Ti gorak kotiček dala.
Vse igračke bi znosila,
da bi Te razveselila:
žoge, kamenčke, rožičke,
lepe bratove konjičke,
svoje punčke v mehki svili...
Toda, domek moj je v sili,
klet sovrag mu maje steno.
Ti junak si- jaz otrok,
a molila bom iskreno,
da Te čuva ljubi Bog.

Led in sneg... Bojna vihra... Božič. Ljubki domači glasi. Otroški blagoslov. Da za trenutek saj mladosti spominjaš se brezskrbne, zlate."