Stotnik Emil Czant in INF. BAON. IV. 37
Moderator: Pinkfloyd
Stotnik Emil Czant in INF. BAON. IV. 37
Ker sem dobila nekaj podatkov, si lahko kar sama odgovorim na vprašanje iz prejšnjega foruma.
http://p205.ezboard.com/fsf1517frm24.showMessage?topicID=95.topic
Tomaž mi je poslal to datoteko, v kateri je na 8. - 11. strani pisano o Stotniku Emilu Czantu in njegovem bataljonu.
http://www.dolomitenfreunde.at/pdf/df2_2002.pdf
Prof. Walther Schaumann je v poročilih Prijateljev Dolomitov pisal o alpinskem delovanju cesarsko in kraljevskega oficirja Hermanna Czanta. Ko je že mislil, da je to temo dokončno obdelal, mu je žena Gabriele prinesla iz njihovega arhiva porumenelo kuverto v kateri je bila fotografija nekega vojaškega groba. Na hrbtni strani je pisalo: "Tovarišu stotniku Emilu Czantu na njegovem grobu v Tolminu, Božič 1915. Spomnil se je, da ima v neki škatli več fotografij tega groba. Na eni izmed njih je pisalo "Oficirski grob pri cerkvi v Tolminu."
Ko je kasneje z lupo natančneje pregledal napise na nagrobni plošči je razbral naslednje:
FÜR KAISER UND VATERLAND
Gefallen am 28.7.1915
HPTM. EMIL CZANT
INF. BAON. IV. 37
Pri datumu smrti ga je najverjetneje zmotila poševna črta za št.28, katero je razbral kot št.7.
Prof. Schaumann je želel podrobneje izvedeti o Emilovi usodi in njegovem koncu.
Njegov sodelavec Roberto Lenardon iz Monfalcona je dodal naslednji kamenček v mozaiku o delavni poti iskanega in njegovem regimentu:
"Landsturm- infanterijski regiment (LIR) 37; okraj Nagy-Varad, narodnosti regimenta so sestavljali: 45% Romuni, 55% Madžari, namestitev regimenta s štabom na Dunaju, I., III. In IV. Bataljon na Dunaju, II. Bataljon v Nagy- Varad."
Schaumannu se je ponudila priložnost, da je raziskal kraje delovanja regimenta v času Emilove smrti.
"Dnevna vojaška poročila so poročala: Kmalu za tem, ko je Italijansko kraljestvo proglasilo vojno Avstro-Ogrski v maju 1915, so Emilov regiment preselili na jugozahodno fronto.
IV. Bataljon LIR 37 s stotnikom Czantom kot komandantom kompanije, se je zapisal kot del tolminskega mostišča. Tam je branil majhen zaselek Dolje na levem bregu reke Soče nad Tolminom.Tukaj je prečkala italijanska glavna bojna črta reko proti Volčanskemu polju.
Proti Doljam, glavni točki tolminske fronte so bili usmerjeni nešteti in precej močni italijanski napadi, pogosto večkrat dnevno."
Ko je Prof. Schaumann po elektronski pošti poslal Lenardonu vprašanje, če se v Doljah še nahajajo ostanki avstro-ogrskega izvora, mu je le ta poslal nazaj fotografijo s spominsko ploščo "Kapitolske gosi". http://p205.ezboard.com/fsf1517frm33.sh ... D=97.topic
Kljub intenzivnim raziskovanjem mu ni uspelo dobiti vzroka, zakaj so avstro-ogrski vojaki- v madžarskem materinem jeziku- povezovali rimske gosi Kapitola z Doljami.
Predstavljal si je, da je bil eden od napadov na Dolje s strani Italijanov zaradi pozornosti avstro-ogrske straže uspešno odbit. Humanistično izobraženi pripadnik IV. cesarsko - kraljevskega bataljona je potem ta uspeh vojaške straže upodobil na betonski tabli za naslednike.
V članku "Kot kaže smo odkrili avtorja kapitolskih gosi", ki je bil objavljen v Delu, 9.junija 1999, si je napis na plošči Tomaž razlagal malce drugače.
Schaumann se je še naprej zanimal za usodo spomenika pred tolminsko cerkvijo.
Na eni izmed fotografij je videl, da so kipu žalujočega vojaka na grobu Emila Czanta odsekali glavo. Ker s temi rezultati še ni bil zadovoljen, je zopet poslal z Dunaja vprašanje v Monfalcon:
"Kaj je bilo s Czantovim spomenikom?"
Končno mu je društvo Soška fronta iz Nove Gorice odgovorilo, da spomenik v Tolminu po njihovih vedenjih ne obstaja več, zato pa je prišel napotek na znano vojaško cerkev v Javorci, kjer je v lesenih listih vžgano 2808 imen vojakov, ki so padli v okoliških hribih.
Sledil je še zadnji dokaz za pravilnost dotedanjih podatkov, skenirana fotografija, detajl tistih lesenih listov v Javorci, kjer je na enem izmed njih vžgano tudi ime in bataljon Emila Czanta.
Na koncu njegovih raziskav o Emilu Czantu je Schaumann zapisal: "Tako smo uspeli izslediti usodo stotnika Emila Czanta na podlagi zapisov. Istočasno je nastalo zgodovinsko ogledalo človeškega odnosa do vojaških grobov in spomenikov. No comment!"
Kot vemo, se je ohranila nagrobna plošča Emila Czanta, katero hrani Mali vojni muzej v Bohinjski Bistrici in je trenutno na ogled na razstavi Tolminsko mostišče.
( glej zapis v katalogu "Tolminsko mostišče" str.19 in str.20 ).
Ohranil se je tudi del povojk kipa žalujočega vojaka, katere hrani Tolminski muzej.
Poleg tega hrani Tolminski muzej še eno ploščo tega bataljona, katera ima tako kot ostali dve (predvidevamo, da tudi ta "Tukaj sedim..." ) na obeh straneh upodobljena vojaka.
Do 15. oktobra 2005, bodo vse tri spominske plošče, nagrobna plošča in del povojk, ki se je še ohranil, na ogled v Tolminskem muzeju.
http://p205.ezboard.com/fsf1517frm24.showMessage?topicID=95.topic
Tomaž mi je poslal to datoteko, v kateri je na 8. - 11. strani pisano o Stotniku Emilu Czantu in njegovem bataljonu.
http://www.dolomitenfreunde.at/pdf/df2_2002.pdf
Prof. Walther Schaumann je v poročilih Prijateljev Dolomitov pisal o alpinskem delovanju cesarsko in kraljevskega oficirja Hermanna Czanta. Ko je že mislil, da je to temo dokončno obdelal, mu je žena Gabriele prinesla iz njihovega arhiva porumenelo kuverto v kateri je bila fotografija nekega vojaškega groba. Na hrbtni strani je pisalo: "Tovarišu stotniku Emilu Czantu na njegovem grobu v Tolminu, Božič 1915. Spomnil se je, da ima v neki škatli več fotografij tega groba. Na eni izmed njih je pisalo "Oficirski grob pri cerkvi v Tolminu."
Ko je kasneje z lupo natančneje pregledal napise na nagrobni plošči je razbral naslednje:
FÜR KAISER UND VATERLAND
Gefallen am 28.7.1915
HPTM. EMIL CZANT
INF. BAON. IV. 37
Pri datumu smrti ga je najverjetneje zmotila poševna črta za št.28, katero je razbral kot št.7.
Prof. Schaumann je želel podrobneje izvedeti o Emilovi usodi in njegovem koncu.
Njegov sodelavec Roberto Lenardon iz Monfalcona je dodal naslednji kamenček v mozaiku o delavni poti iskanega in njegovem regimentu:
"Landsturm- infanterijski regiment (LIR) 37; okraj Nagy-Varad, narodnosti regimenta so sestavljali: 45% Romuni, 55% Madžari, namestitev regimenta s štabom na Dunaju, I., III. In IV. Bataljon na Dunaju, II. Bataljon v Nagy- Varad."
Schaumannu se je ponudila priložnost, da je raziskal kraje delovanja regimenta v času Emilove smrti.
"Dnevna vojaška poročila so poročala: Kmalu za tem, ko je Italijansko kraljestvo proglasilo vojno Avstro-Ogrski v maju 1915, so Emilov regiment preselili na jugozahodno fronto.
IV. Bataljon LIR 37 s stotnikom Czantom kot komandantom kompanije, se je zapisal kot del tolminskega mostišča. Tam je branil majhen zaselek Dolje na levem bregu reke Soče nad Tolminom.Tukaj je prečkala italijanska glavna bojna črta reko proti Volčanskemu polju.
Proti Doljam, glavni točki tolminske fronte so bili usmerjeni nešteti in precej močni italijanski napadi, pogosto večkrat dnevno."
Ko je Prof. Schaumann po elektronski pošti poslal Lenardonu vprašanje, če se v Doljah še nahajajo ostanki avstro-ogrskega izvora, mu je le ta poslal nazaj fotografijo s spominsko ploščo "Kapitolske gosi". http://p205.ezboard.com/fsf1517frm33.sh ... D=97.topic
Kljub intenzivnim raziskovanjem mu ni uspelo dobiti vzroka, zakaj so avstro-ogrski vojaki- v madžarskem materinem jeziku- povezovali rimske gosi Kapitola z Doljami.
Predstavljal si je, da je bil eden od napadov na Dolje s strani Italijanov zaradi pozornosti avstro-ogrske straže uspešno odbit. Humanistično izobraženi pripadnik IV. cesarsko - kraljevskega bataljona je potem ta uspeh vojaške straže upodobil na betonski tabli za naslednike.
V članku "Kot kaže smo odkrili avtorja kapitolskih gosi", ki je bil objavljen v Delu, 9.junija 1999, si je napis na plošči Tomaž razlagal malce drugače.
"Zanimiva je tudi vojna zgodovina enote, ki je zapisana na pomniku, saj je prav ta enota iz sestave avstro-ogrske 3.gorske sestave 16. junija 1915 v nenadnem nočnem napadu italijanskih gorskih enot (alpinov) izgubila vrh Krna, enega od "kapitolov" avstro-ogrske obrambe ob Soči. Očitno gre za zgodbo, podobno tisti iz leta 390. pr.n.š., le da se je na Krnu leta 1915 končala drugače, z zmago napadalca."
Schaumann se je še naprej zanimal za usodo spomenika pred tolminsko cerkvijo.
Na eni izmed fotografij je videl, da so kipu žalujočega vojaka na grobu Emila Czanta odsekali glavo. Ker s temi rezultati še ni bil zadovoljen, je zopet poslal z Dunaja vprašanje v Monfalcon:
"Kaj je bilo s Czantovim spomenikom?"
Končno mu je društvo Soška fronta iz Nove Gorice odgovorilo, da spomenik v Tolminu po njihovih vedenjih ne obstaja več, zato pa je prišel napotek na znano vojaško cerkev v Javorci, kjer je v lesenih listih vžgano 2808 imen vojakov, ki so padli v okoliških hribih.
Sledil je še zadnji dokaz za pravilnost dotedanjih podatkov, skenirana fotografija, detajl tistih lesenih listov v Javorci, kjer je na enem izmed njih vžgano tudi ime in bataljon Emila Czanta.
Na koncu njegovih raziskav o Emilu Czantu je Schaumann zapisal: "Tako smo uspeli izslediti usodo stotnika Emila Czanta na podlagi zapisov. Istočasno je nastalo zgodovinsko ogledalo človeškega odnosa do vojaških grobov in spomenikov. No comment!"
Kot vemo, se je ohranila nagrobna plošča Emila Czanta, katero hrani Mali vojni muzej v Bohinjski Bistrici in je trenutno na ogled na razstavi Tolminsko mostišče.
( glej zapis v katalogu "Tolminsko mostišče" str.19 in str.20 ).
Ohranil se je tudi del povojk kipa žalujočega vojaka, katere hrani Tolminski muzej.
Poleg tega hrani Tolminski muzej še eno ploščo tega bataljona, katera ima tako kot ostali dve (predvidevamo, da tudi ta "Tukaj sedim..." ) na obeh straneh upodobljena vojaka.
Do 15. oktobra 2005, bodo vse tri spominske plošče, nagrobna plošča in del povojk, ki se je še ohranil, na ogled v Tolminskem muzeju.
Zadnjič spremenil Helena, dne 09.08.2005 21:24:49, skupaj popravljeno 5 krat.
- Helena
- Ni treba nič
- Prispevkov: 628
- Pridružen: 26.06.2005 20:30:44
- Kraj: Most na Soči
Helena napisal/-a:(edina opomba: so datumi na fotkah nujni?)
Samo ta opomba?!
Ne, niso nujni. Verjetno bi blo res boljš, da jih ne bi blo. S fotkami itak nisem zadovoljna, bom šla še enkrat poslikat.
720 pik je zdaj uradna dimenzija za objave.
- tomaz
- alien-abducted & replaced
- Prispevkov: 818
- Pridružen: 26.06.2005 18:43:12
Helena, samo ena reč:
Emil Czant ni bil niti v Landsturm Infanterieregiment (LstIR), niti v Landwehr Infanterieregiment (LIR), ampak v čisto navadnem IR (pehotnem polku), torej v 4. bataljonu 37. pehotnega polka, kot piše na plošči. Seveda pa vse pohvale za tvoj prispevek.
Emil Czant ni bil niti v Landsturm Infanterieregiment (LstIR), niti v Landwehr Infanterieregiment (LIR), ampak v čisto navadnem IR (pehotnem polku), torej v 4. bataljonu 37. pehotnega polka, kot piše na plošči. Seveda pa vse pohvale za tvoj prispevek.
- simon
- Sergente
- Prispevkov: 1234
- Pridružen: 16.06.2005 19:51:42
- Kraj: St. Peter bei Görz
To je tudi mene motilo, čeprav se ne spoznam na te regimente, a sem si mislila, da Schaumann že ve kaj piše.Emil Czant ni bil niti v Landsturm Infanterieregiment (LstIR), niti v Landwehr Infanterieregiment (LIR), ampak v čisto navadnem IR (pehotnem polku), torej v 4. bataljonu 37. pehotnega polka, kot piše na plošči.
Hvala za popravek, če je še kaj, kar povejte.
Sem zelo vesela za pohvale. Že nekaj časa sem imela željo združiti skupaj debate o vseh teh ploščah in kipu.Seveda pa vse pohvale za tvoj prispevek.
- Helena
- Ni treba nič
- Prispevkov: 628
- Pridružen: 26.06.2005 20:30:44
- Kraj: Most na Soči
Helena napisal/-a:Prof. Walther Schaumann je v poročilih Prijateljev Dolomitov pisal o alpinskem delovanju cesarsko - kraljevskega oficirja Hermanna Czanta.
V originalu piše, da je Hermann Czant bil k.u.k. (cesarski in kraljevski) oficir in ne k.k. (cesarsko-kraljevi), kot je približno zapisano zgoraj.
- yurko
- Site Admin
- Prispevkov: 2732
- Pridružen: 08.06.2005 21:13:23
- Kraj: Haliaetum
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost