Judenburg

[agrahek]

Zanima me ali se je že kdo ukvarjal z judenburškim uporom-arhiv?
Ali ima mogoče kdo spisek vojakov 17. regimenta, katerega vojaki so se uprli v Judenburgu.
Mene ta tema zanima, ker naj bi med vodji upora bila tudi dva Belokranjca Alojz Roglej in Alojz Štefanič,
vendar pa sem odkril, da A. Štefanič ni Belokranjec, res pa je, da nekdo od njegovih izvira od tam.
Štefanič je doma iz vasi Brvi na Dolenjskem in imam dokaze za to. Problem je, ker sta oba napisana
na spomeniku padlim iz I. svetovne vojne črnomaljske fare in bi bilo potrebno A. Štefaniča odtraniti iz spomenika,
vendar me niso upoštevali.

Lp Anton

[rodoslovec]

Tema je sicer kar malce zatajila, ampak bom vseeno objavil podatke, ki jih vem iz kronike.

Iz knjige SVET POD TABOROM - KRONIKA IHANA (1974), pokojnega Staneta Stražarja, o Judenburškem uporu piše sledeče:

UPOR V JUDENBURGU
Judenburški upor je dobro znan in bi ga tu prav gotovo ne omenjal posebej, če bi se ga ne udeležili tudi naši ljudje. Kako so ga videli in doživeli?

Sredi februarja 1918, ko je bila usoda Avstrije že davno zapečatena, je še vpoklicala pod orožje k sedemnajstemu regimentu v Judenburg letnike 1900 in nekaj starejših. Med novinci in starimi vojaki, ki so bili že davno siti vojne, je Hafner iz Škofje Loke, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva, organiziral upor. V predmestnih barakah je zanj na tajnih sestankih navduševal vojake. Ta se je tudi res začel.

Stari Martinovec iz Bišč (pri Ihanu) se je takole spominjal upora: "Tisti večer, kmalu potem, ko so se dvignili k upori vojaki v predmestnih barakah, je začelo streljati okrog naše kasarne. Novinci so se zelo prestrašili. Dva sta se skrila v peč. V kasarno so prišli vojaki iz barak in vse vojake spravili pokonci. "Fantje, auf! Nocoj bomo naredili konec vojne!" in kričali. Kdo ne bi bil po štirih letih za konec vojne? Tudi jaz sem bil za to. Šel sem s skupino vojakov, ki je s silo vdrla v vojaško skladišče. Tu smo odprli vojaško blagajno. Odnesli smo več nahrbtnikov denarja, obložili smo se tudi z živili. Navdušeni nad uspehom smo vlomili še v neko urarsko delavnico. Za to nam je bilo kmalu še posebej žal. Ko smo se dobro obloženi vračali k drugim upornikom, so nas naenkrat obkolili oficirji, ki so hiteli mirit upornike. Vprašali so nas, kam gremo. Povedali smo jim, da tako ne gre več, da gremo domov, ker tu ni več hrane. Oficirji so nam zatrjevali, da bomo takoj dobili hrano in vse potrebno ter nas pregovarjali, naj gremo mirno nazaj v kasarno. Res smo jih ubogali, a nam je bilo žal takoj, ko smo videli, kako grdo ravnajo Madžari z uporniki. Skrivali smo denar in drugo blago, kamor je kdo mogel. Vse so pozaprli in začelo se je zasliševanje. Najbolj trdo nam je šlo zaradi vloma v urarnico. Kazni so nas rešili oficirji, ki so nas prijeli v mestu, ker se jim nismo upirali in nismo povzročali težav. Po treh dneh so nas izpustili iz zapora. Ko je bil proces protu upornikom končan, smo morali gledati, ko so Madžari streljali organizatorje." Proti upornikom so se najbolj izkazali Madžari, ki v vojni niso bili tako hrabri.
Med prvimi žrtvami je bil organizator tega upora Andrej Erjavšek-Vojskov s Prevalje; vodil je skupino uporanikov, ki je prodirala v mesto. Najprej so Madžari streljali v zrak, a ker se uporniki niso vdali, so namerili vanje. V tem uporu je bil tudi Martinovčev sosed Čad z Bišč.

[BHIR4]

O uporih v AO vojski je pisal Lojze Ude v Zgodovinskem Časopisu, letnik 22., 1968, št. 3-4 (Jud. upor: str. 194-199).

Hafner ni bil povratnik iz ujetništva(!), ampak je, potem ko je bil 1915 leta ranjen, delal na železnici kot sprevodnik. Tri tedne pred uporom je bil poslan v Judenburg. Med uporom je bil ranjen v glavo in kasneje kazensko ustreljen z ožjo skupino uporanikov (Možina, Štefanič in Davtović).
Alojz Roglej in Alojz Štefanič sta oba omenjena v ožjem krogu upornikov.

[rodoslovec]

O uporih v AO vojski je pisal Lojze Ude v Zgodovinskem Časopisu, letnik 22., 1968, št. 3-4 (Jud. upor: str. 194-199).

Hafner ni bil povratnik iz ujetništva(!), ampak je, potem ko je bil 1915 leta ranjen, delal na železnici kot sprevodnik. Tri tedne pred uporom je bil poslan v Judenburg. Med uporom je bil ranjen v glavo in kasneje kazensko ustreljen z ožjo skupino uporanikov (Možina, Štefanič in Davtović).
Alojz Roglej in Alojz Štefanič sta oba omenjena v ožjem krogu upornikov.

No, sem se pozanimal glede tega in očitno v kroniki napačno piše, tako da se za nadaljne napake opravičujem v imenu pokojnega pisatelja.

[ir87]

Tudi Vorančev roman Doberdob 3.del (Lebring) in 4. del (Judenburg) zgodovinsko natančno opisuje dogodke. Nekatere izdaje romana vsebujejo samo prvi in drugi del (Črna vojska, Doberdob). Najbolje je dobit peto knjigo Zbranega dela (Zbral in opombe napisal Drago Druškovič, DZS 1969). V obširnih opombah so navedeni tudi viri in članki o dogodku. Poskeniral sem del opomb, ki se nanaša na vire ipd.

Povezava (7,74 MB): http://prohereditate.com/depo/doberdob_opombe.pdf

[obrnil in združil posamezne pdf-je, y.]