Nabojnica

[lombar]

Po dolgem času ponovno na terenu. Ostanki po mojem 420 mm italijanskega projektila .Zanimivo koliko železa je šlo v nič , saj je tretina granate ostalo cele . Kaj menite ?










Še ena ao minometna

[lombar]

No medrugim se je našla nbojnica .Predvidevma da je AO poreklo .Drži ?











Hvala za odgovor

LP Rok

[lokvar]

Lep slike!!
Sej služi svojemu namenu...napajalnik za svizce!

[aljaz]

Odlično ohranjena nabojnica. Seveda je AO.

[lombar]

Orajt, to mi deli. Drugače je bila v dveh delih ker je cviren že odslužil ,pa smo jo skup zašil in to je to. Še bo treba na teren ,ja,ja.



LP Rok

[305]

Lepe slike in lepi kosi na njih. Zanimive terene obiskuješ.
Na prvih slikah je konica italijanske 305mm granate. Lep, velik kos.

[M67]

Zelo lepi kosi, še posebej italijanska špica.

[M88]

Kateri letnik-model so začeli izdelovat te dvojne nabojnice m.95 ,ker prvi model je imel na sredini zobček gledano iz spodnje strani.lp

[305]

Bi moral malo pobrskat po literaturi in pravilnikih. Vem da je tam jasno zapisano od kdaj naprej so jih delali iz usnja naravne barve in ne iz črno pobarvanega, za zobček pa ne vem če kaj piše.

[305]

Evo, sem preveril. AO je bila mojstrica v grenjenju življenja nam zbiralcem!!!
Nabojnice za puške m.95 kot je tista na zgornjih slikah v nasprotju s splošnim prepričanjem ni m.95 ampak m.08.
Do uvedbe tega modela (ali ob pomanjkanju) so k puškam m.95 nosili nabojnice m.88.
Nabojnice m.08 obstajajo v črni in naravni barvi usnja. Leta 1908 so izdali odlok na podlagi katerega so vse črne usnjene dele opreme (opasače, nosilce bajonetov, nabojnice...) začeli delati zgolj v naravni barvi usnja.
Ker še danes črne nabojnice m.08 niso pretirano redke, predvidevam, da se zgoraj omenjenega predpisa niso najbolj striktno držali, sicer m.08 nabojnice v črni barvi sploh nebi smele obstajati. Najverjetnejša je teorija, da so imeli na zalogo večje količine crnopobarvanega usnja, ki ga je bilo treba najprej porabiti.
Če se vrnem k tistem zobu ki je ali ga ni na spodnji strani je moje mnenje, da gre za eno izmed poenostavitev proizvodnje, podobno kot kovičenje namesto šivanja.