Južni tunel Štivan 1917

[skala]

Ko sem prvič videla tele fotografije, je trajalo nekaj časa, da sem ugotovila, kaj je na njih.
Če menite, da so preveč za objavo, prosim brišite.

A vojaki so očitno pri fotografu naročali tudi take fotografije ....
47.pešpolk

[305]

To je bil grozljiv dogodek. Če se ne motim je opisan tudi v polkovni zgodovini ir47

[kelimot]

Slike so zares pretresljive, a ker ne poznam tega dogodka, mi ni ravno jasno za kaj gre. Lahko nekdo prosim podrobneje opiše, o čen teče beseda?
Lp

[skala]

Na kratko, povzeto iz različnih virov. Bom vesela pripomb, popravkov.

Čas 11. soške bitke. 47.pešpolk.
4.septembra zjutraj so ob pomoči polne lune jurišali z Grmade in v eni uri osvobodili obrambno linijo 1a. 47.pešpolk je napadel in zasedel dva železniška tunela pri Štivanu (ital. San Giovanni). Pri tem je prišlo do nenamerne tragedije. Italijani so imeli v južnem tunelu skladišče streliva. Strelivo je eksplodiralo in tunel je začel goreti, vojaki pa se kljub pomoči napadalcev niso uspeli rešiti. Gorelo je dva dni in umrlo je 1000 italijanskih vojakov.

2. odstavek, Šturm je moj praded:



Iz predloga za odlikovanje:
Dne 4. septembra 1917 je poročnik Šturm med protinapadom severno od Štivana, v močnem sovražnem topovskem in mitraljeznem ognju, z osebnim zgledom motiviral ekipo, da so osvojili trdovratno branjen, z mitraljezi zaseden vrh, koto 40. V divjem bajonetnem boju mu je uspelo osvojiti vzpetino, čeprav je sovražnik dobil okrepitve s pobočij. Nato je odganjal sovražnika z ročnimi granatami, pri čemer je sam ubil poveljnika enote. Ko je postala situacija pri tunelu zaradi z desne začetega sovražnega napada kritična, je uspelo por.Šturmu s spretnimi premiki nevarnost odbiti. Njegovemu neprestanemu oprezanju iz vojnih jarkov kljub močnemu sovražnikovemu topniškemu ognju, njegovemu zglednemu obnašanju se je zahvaliti, da je izmučenim ljudem kljub visokim izgubam uspelo preprečiti vsak sovražnikov prodor na tem pomembnem mestu.

Časnik Gospodar, 20.september 1917:



47.pešpolk pred tunelom:

[bojan22]

Par dni sem čakal, da se ti bo kdo zahvalil ali pokomentiral.
Ker vidim, da ni odziva, se ti v svojem imenu zahvaljujem za obširen opis in delo ob iskanju podatkov.
Se priporočam še za kakšno podobno razlago.
Hvala lepa.

[klemen55]

Pozdravljeni,

Nisem čisto prepričan, če dotični fotografiji dejansko prikazujeta tiste italijanske nesrečneže, ki so izgubili življenje v tisti strašni eksploziji streliva in goriva v južnem delu štivanskega železniškega predora septembra 1917. Besedilo na hrbtni strani obeh fotografij namreč nakazuje, da posnetka prikazujeta ožgana trupla avstro-ogrske minometalske posadke, potem ko jo je zadela v polno italijanska mina. Tukaj je transkript besedila:

fotografija #1: Verbrannte Leiche beim Südtunnel St. Giovanni, 5.11. (?) 1917

fotografija #2: Eigene Minenwerfer, durch Volltreffer einer feindlicher Mine zerstört, bei St. Giovanni, 5.11. (?) 1917

Nisem čisto prepričan glede meseca (II ali 11.), toda zdi se, da sta bili obe fotografiji posneti novembra 1917, torej po preboju soške fronte oktobra 1917. Verjetno gre tukaj za eno izmed tistih minometalskih posadk 47. ali 11. pešpolka, katere omenja Vauhnik v svojih spominih. Verjetno je bila tale uničena med 11. ali celo 12. soško bitko. Jaz v polkovni zgodovini 47. pešpolka nisem zasledil kakšnega posebnega zaznamka o uničenju kake njihove minometalske posadke septembra ali oktobra 1917.

Ko smo že pri mariborskem 47. pešpolku, imam nekaj za ''skalo''.

Med vojno je vsak pešpolk avstro-ogrske armade imel svojega uradnega slikarja in fotografa, ki naj bi pripravila oz. ustvarila slikovno in fotografsko gradivo za polkovno zgodovino. Tako je na primer znani slovenski slikar France Kralj (Zagorica, 1895 – Ljubljana, 1960) deloval kot uradni polkovni slikar 5. puljskega strelskega polka v Voitsbergu. Uradni polkovni fotograf 47. pešpolka je bil nadporočnik Jindřich Bišický (1889-1949) iz vasi Zeměchy pri Kralupyju nad Vltavou. Večina fotografij v polkovni zgodovini 47. pešpolka je tako njegovo delo.

Kakorkoli že tam okoli leta 2008 so na Češkem po naključju odkrili njegovo davno pozabljeno fotografsko zapuščino iz prve svetovne vojne, katero so nato večinoma objavili v knjigi Pěšky 1. světovou válkou: objektivem neznámého vojáka, Praha 2009 (143 str.). Večina fotografij prikazuje 47. pešpolk na italijanski fronti med letom 1916 in 1917 in z malo sreče bi se med njimi morda našla tudi kakšna fotografija tvojega prednika poročnika Šturma in njegovih tovarišev. Toliko v vednost, če ti bo raziskovalna žilica kdaj zamikala pogledati tudi kaj v češke konce.

lp,

Klemen

P.S. Hvala za fotografiji!

[skala]

Klemen, najlepša hvala za vse!

Moja babi je bila Čehinja, tako se bom zagotovo skušala dokopati do te knjige.....

[aljaz]

Jaz vidim zadevo tako: prvo truplo je žrtev zažigalne granate, kak fosfor ipd. ker je telo popolnoma zgorelo, dobesedno se je spekel. Če dobro pogledamo drugo sliko je zgleda razneslo pnevmatsko mino v ležišču cevi, nosilec je zvilo nazaj, ležišče je dobesedno razneslo, pnevmatska komora je odtrgana, štiri trupla pa so okoli topa. Če bi bil volltreffer, bi zadeva zgledala čisto drugače. Tako jaz vidim. Pogosto vidimo take slike z opisom, da gre za Italijane, v resnici pa gre za Avstrijce. Opise treba jemati z zrnom soli.