sto let

[305]

Že par dni gledam in gledam kdaj se bo kdo na forumu spomnil stoletnice. Pa začuda smrtna tišina. Le Yurko je spremenil dizajn foruma.
Glede na to da že v vsakem vaškem časopisu pišejo o soški fronti, me po eni strani tukajšnje zatišje sploh ne preseneča. Tisti pravi entuzjasti smo se je znali vedno dostojno spominjat, pa najsi je bila 90., 80. ali 77. obletnica...

Pred nekaj leti mi je sorodnica Josipa Prelesnika posredovala kopijo njegovih vojnih spominov in mi dovolila njihovo uporabo in objavo. Del teh spominov je bil tudi že objavljen. Služil je v FJB20, tudi na nekaterih nam zanimivih bojiščih. Vsekakor pa je med zanimivejšimi zapis dogodka, ki se je pripetil v tistih prvih dneh bojev na soški fronti.

"Dne 25. maja 1915 zvečer dobimo obvestilo, da je vojna napovedana in se takoj razvrstimo v bojno črto z pomnoženimi stražami, ter pričakujemo prihod sovražnika. Dne 29. maja gremo iz planine Zatolmin. Od tam gremo 6 mož na patrolo črez vas Gabrije v Volarje, ker imamo za poizvedeti če je že bil sovražnik tam in kje se zdaj nahaja.

V vasi Volarje, je bilo še precej ljudi doma veliko se jih je pa že umaknilo. Ti so nas prijazno sprejeli in dali jesti. Povedali so tudi, da pol ure od tam, da je pa polno Italijanov. In tudi da je bilo dva dni poprej prišlo 20 kolesarjev Italijanskih in so streljali z puškami proti Krnu.

Drugi dan gremo vsi skupaj iz Zatolmina na nek hribček blizu Tolmina. Tam si napravimo nekoliko strehe in ležišča. Popoldne gremo zopet na patrolo v Volarje 11 mož in en praporščak po imenu Vrečko. Fajn fant, Štajerc. Pridemo 500 korakov do vasi vidimo italijansko stražo, ki stoji pred vasjo. Poveljnik Vrečko pravi » kakega Italijana pa moramo dobiti, da bomo mi prvega ujetnika imeli«, in smo šli čisto do njih, ki so bili v vojni črti in v velikanskem številu. Tudi mi napravimo vojno linijo in sicer 3 do 5 korakov od Italijanov in začnemo streljati. Ko oddamo vsak po nekaj strelov, zakliče, vojak po imenu Kosmač, doma je bil od Gorice, »nazaj«, ter zbežimo nazaj in med tem je bil eden naš ranjen v nogo od Italijanov. Praporščak je pa šele čez več časa prišel za nami, smo že mislili, da ga ne bo več, da je padel ali pa, da je ujet. Kosmač je že poročilo sestavljal, kako bo poročal na Komando. Rekel je »jaz sem najstarejši vojak mene morate ubogati zdaj, ko mene ne bi bilo zraven, da bi poveljeval nazaj, bi vsi tam ostali, kod je naš komandant. Meni se imate za zahvaliti, da niste pobiti ali pa ujeti«. In, da bo tudi na komandi tako povedal. Ko smo bili že prav blizu naše komande, pa pride za nami naš praporščak Vrečko in je rekel, da je že mislil, da smo vsi tam ostali in da se ni upal brez nas sam nazaj. Zdaj se pa Kosmač oglasi: »Gospoda Fenrich dobro, da ste prišli, jaz ne grem več s takimi vojaki na patrolo, ki bežijo sem jih komaj došel, ker sem zadnji šel od tam, ampak z vami gospod Vrečko pa vedno. In v tem smislu so tudi na komandi poročali. In tako je Kosmač ostal na večerji pri oficirjih in bil pohvalen, mi smo bili po ozmerjani »ker smo Kosmaču ušli in ga tam pustili«. Seveda bili smo sami mladi in neizkušeni pa se ni nobeden upal resnice povedati, da je Kosmač prvi bežal in tudi poveljeval za nazaj. Konec temu je bil ta, da je Kosmač bil odlikovan z srebrno malo kolajno in bil povišan za patrolovoda, praporščak Vrečko je bil odlikovan z bronasto kolajno."

[lokvar]

HMM
Ku ponavadi kugla in medaja nkol tapravga ne ušabata!!

lp..S

[klemen55]

Hvala David za zanimiv odlomek iz Prelesnikovih spominov. Krajši odlomek sem že bral pred kakim letom ali dvema, v katerem so bili - že se ne motim - opisani boji v Krnskem gorovju. Upam, da se bodo nekoč objavili v celoti.

Ali je bil Prelesnik tudi na galicijskem bojišču? Omenja morda notri kaj več o četovodji Johannu (Ivanu) Zorniku, ki je leta 1915 prejel zlato medaljo za hrabrost? Vem, da sta s Prelesnikom vsaj za časa bojev v Krnskem pogorju skupaj služila v 1. stotniji 20. lovskega bataljona. Vemo tudi, da je bil po rodu iz Čezsoče, rojen tam okoli 1888, vendar žal ne najdemo nobenih podatkov o njegovem povojnem življenju. Kakšno Bovčani na tem forumu verjetno tudi ne bi vedeli kaj več o njem?? Obstaja zelo lepa fotografija, na kateri nosi zlato hrabrostno svetinjo.

Še tole. Vrečko, katerega omenja Prelesnik v svojih spominih je praporščak Anton Vrečko, rojen leta 1894 v Šentjurju pri Celju. Bil je častnik (poveljnik voda) v 1. stotniji 20. lovskega bataljona.

Drugemu omenjenemu vojaku pa je bilo ime rezervni lovec Avgust Kosmač, rojen leta 1890 v Cerknem (nem. Kirchheim) na Primorskem. Prelesnik je prav zapisal. Za omenjeno akcijo je prejel srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda, katera mu je bila podeljena avgusta oz. septembra 1915. Pozneje je napredoval vse do četovodje tit. nadlovca (Zugsf.tit.Oberjäg.). Bil je najmanj dvakrat ranjen v boju, vendar je verjetno preživel vojno.

lp,

Klemen

[305]

V Prelesnikovih zapisih se priimek Zornik pojavlja le dvakrat.
Prvič omenja, da je bil maja 1916 četovodja Zornik povišan v nadlovca in da je on (Prelesnik)prevzel njegovo mesto poveljnika voda.
Drugič pa, ko proti koncu zapisov našteva svoje vojne prijatelje in tovariše. Takrat med drugimi omenja Alojzija Zornika iz Črezsoče.