Umrl je Miloš Hrast

[bojan22]

Včeraj smo na Mostu na Soči pokopali dragega prijatelja, člana društva Peski, Miloša Hrasta.
Umrl je pred tednom dni, kot mi je povedal njegov sin, mu je največja tolažba, da je umrl tam in tako, kot bi si želel-v naravi, čisto blizu svojega rojstnega Robiča in z detektorjem ob sebi. Smrt je bila hitra in kljub velikemu trudu reševalcev mu ni bilo pomoči.
Ostajajo lepi spomini na velikega poznavalca vojne, prijetnega sogovornika, kopača in strokovnjaka, ki je s svojim orodjarskim znanjem pomagal pri restavraciji predmetov mnogim prijateljem.
Najraje je kopal z bratom Igorjem, več kot 30 let, občutiti je bilo veliko bratsko ljubezen. Rezultat sta tudi dve bogati zbirki. Miloš je rad sodeloval s Tolminskim muzejem in včeraj so se mu poklonili vsi tam zaposleni. Zelo rad se je udeleževal tudi srečanj v Kobariškem muzeju, največkrat skupaj z ženo.
Še dan pred smrtjo smo se srečali v Čedadu na sejmu starin, kjer so pohajkovali z ženo in bratom. V prejšnjem tednu je z letniki praznoval 75 letnico, na zadnjem sejmu v Šempetru smo bili skupaj z Milošem in bratom Igorjem pri skupni mizi, tako kot je postalo že navada v zadnjih letih.
Spomini so tako sveži, da bolijo.
Včeraj na pogrebu se je zbrala pisana druščina vaščanov, prijateljev iz Soške fronte, Peskov in drugih združenj, ter mnogih drugih, ki so se poklonili njegovemu spominu. Bil je splošno priljubljen in cenjen, celo nebo je včeraj skoraj preveč jokalo in se umirilo šele ob koncu pogreba.
Počivaj v miru, dragi prijatelj, žal druženja in sejmi brez tebe ne bodo več enaki.
Še enkrat iskrene sožalje ženi, sinu, bratu in ostalim sorodnikom.

[305]

Hvala Bojan za ta zapis. Bolje nisi mogel napisati. Miloša bomo pogrešali vsi ki smo ga poznali.

[aljaz]

Sožalje izrekam svojcem.

[bojan22]

Dolgo je trajalo, da sem pridobil primerno sliko. Z enega lepših druženj pri Popayu.
Vsak dan nas kaj spomni na Miloša. Ostajaš z nami. Zelo te pogrešamo.