ivan ditinger

[aljaz]

V Palestini? Ta daljna dežela je bila z domače tako daleč kot Afrika. Fotka bi vsaj kaj pojasnila.

[ir87]

Ja Aljaž, fotografija bi bila super, film pa še bolj

Podučil sem se, da so med vojno AO enote (v veliki večini topništvo) pomagale Turkom tam nekje od Sinaja preko Palestine in Sirije do Irana, predvsem pa pri Galipoliju.

Kako pa je bilo s služenjem vojaškega roka v Palestini ? To je moral tudi biti nekakšen aranžma z Otomanskim imperijem ?
Drugod po Afriki so imeli Nemci nekaj kolonij-je kaj znanega o sodelovanju AO z Nemci po kolonijah ?

http://forum.axishistory.com/viewtopic. ... 0&t=118184
http://forum.axishistory.com/viewtopic. ... 1#p1094199
http://www.germancolonialuniforms.co.uk/ (opisuje tudi AO)
http://www.austro-hungarian-army.co.uk/ottoman.htm enote AO ki so pomagale Turkom

[ir87]

V zvezi z malarijo sem naletel na tole zanimivost:
http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/malarijo-bom-ze-nekako-prebolel-krogle-gotovo-ne/339076#tn3=0/fotografija-sreka-razpotnika-roj-1896-v-ljubljani-fotografiran-je-med-1-svetovno-vojno-star-21-let-v-uniformi-nijega-astnika-avstro-ogrske-vojske-v-italiji

Očitno si jo lahko staknil tudi na izlivu Soče.

[klemen55]

V zvezi z malarijo sem naletel na tole zanimivost:
http://www.rtvslo.si/prva-svet.....-v-italiji
Očitno si jo lahko staknil tudi na izlivu Soče.

Mislim, da je tukaj mišljen izliv reke Piave in ne Soče.

Če je Ivan Dittinger služil pri 87. pešpolku, potem je skoraj zagotovo staknil malarijo na območju reke Piave. Po koncu avstro-ogrske ofenzive (junij-julij 1918) so se enote 87. pešpolka nahajale na položajih ob izlivu reke Piave (Cortellazzo, Eraclea, Grisolera, Casa Nuovo itd.), kjer so preživele večji del avgusta in septembra 1918. Mnogo vojakov je tukaj zbolelo za malarijo, saj je bilo območje zelo močvirnato, prepredeno s številnimi vodnimi kanali, vinogradi in okuženo z roji malaričnih komarjev. Po nekaj tednih so 87. pešpolk premestili v zaledje, ker je imel veliko število obolelih za malarijo in ostalimi boleznimi.

lp,

Klemen

[ir87]

zbrisano zaradi napake in dvojne objave

[ir87]

Super Klemen, hvala ! Torej lahko zgodba o malariji izvira iz konca vojne in ne iz služenja vojaškega roka (predvidoma "v Afriki").
Če je "Afrika" dejansko bila Palestina, potem tam nekih velikih pogojev za malarijo ni.(ni pa nujno, da je tale karta bila podobna tudi pred 100 leti: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Malaria_geographic_distribution_2003.png

Edino vprašanje je, zakaj so bolnika z malarijo imeli v Celjskem pešpolku SHS do februarja 1919. Morda se je od avgusta/septembra 1918 do oktobra/novembra 1918 uspel (koliko toliko) pozdravit, kar je možno, če oblika ni bila huda. Možno je tudi, da se je okužil recimo septembra, bolezen pa je izbruhnila "čez več mesecev", kot pravi v povezavi spodaj.
http://www.zdravinapot.si/nalezljive-bo ... e/malarija

Tako bi bolehnost lahko bila vzrok za služenje v nadomestnem bataljonu in za relativno zgodnji odpust iz vojske SHS. Čeprav, če bi bil hudo bolan bi pri vzroku za odpust pisalo "bolezen" in ne "premeščen v neaktivno razmerje, povelje nad bataljonom 41./1919 ?

Vsekakor se je sestavljanka malce dopolnila.

[ir87]

No, malce napredka je spet. Oktobra lani sem na KA poslal "Reproauftrag" na osnovi št. dosjeja, ki sem jo našel na Švejkovi povezavi: http://www.archivinformationssystem.at/ ... suche.aspx

Minevali so meseci in ko sem že skoraj obupal sem dobil prijazno epošto:

There are no personnel files of Johann Dietinger, born 02.02.1890 in Gegenthal, Styria, (today in Slovenia), in the War Archives Vienna. A request was made in 1943 (short correspondence), if a silver medal of bravery was awarded. – The researches were unsuccessful.

Please note that the military service sheet concerning Johann Dietinger (were the military authorities noted all important informations about the military service) was not sent to the Archives in Vienna! Few lists of the complement military district headquarters were brought to Vienna (especially from the border region – at the present time from the South of Styria – which belonged to the district Marburg), most of the lists are from the infantry regiment No. 47 (“Assentlisten”, “Präsentierungslisten” etc., all without detailed information).

Please read the additions to the Archives Information System (AIS): http://www.archivinformationssystem.at/ ... ID=2394588

Ko sem pošiljal poizvedbo oz. naročilo za kopije je na zgornji povezavi pisalo samo, da obstaja dosje in nič drugega. V vmesnem času so očitno še malo raziskali in dodali več opisa.
-----------------------------------------------------
Signatur: AT-OeStA/KA Pers VWest HR D 135 173
Titel: Dietinger, Johann, 02.02.1890
Name: Dietinger
Vorname: Johann
Geburtsdatum: 02.02.1890
Geburtsort: Gegenthal, Bezirk Windischgraz (Windischgrätz), Steiermark (und dorthin heimatszuständig mit Stichtag 1.11.1918; im Jahr 1943 als zuständig nach Hohenmauten, Bezirk Marburg, angegeben)
Betreff: (Anfrage betreffend Nachweis der Verleihung einer Auszeichnung) Silberne Tapferkeitsmedaille 1. Klasse ? [Anfrage des Versorgungsamtes I Wien]
Grund- und Geschäftszahl: Az. 445.497/42/jug. - Gruppe IV
Entstehungszeitraum: 16.01.1943 - 26.01.1943
Stufe: Akt (Sammelakt, Grundzl., Konvolut, Dossier, File)

Bemerkungen: "Die ho. Erhebungen und Nachforschungen in den PVBl. bis 1923 blieben ergebnislos." (PVBl. = Personalverordnungsblätter). - Die Blätter betreffend Johann Dietinger, geboren 02.02.1890, dokumentieren den (erfolglosen) Suchvorgang nach einer Auszeichnung für den Ersten Weltkrieg.
Folgende Angaben sind auf dem Blatt der Vereinigten Wehrevidenzstellen Wien (an das Archiv gerichtet) ausgefüllt: Assent- und Musterungsjahr: 1911; letzter Truppenkörper: Infanterieregiment Nr. 87; letzte Charge: Titular-Zugsführer.
Ein (Original oder als Abschrift angefertigtes) Grundbuchsblatt konnte (damals wie auch gegenwärtig) nicht festgestellt werden.
Zur Serie Grundbuchsblätter Steiermark wurde auf Grund der Anfragebearbeitung im Jahr 1943 lediglich ein Blatt mit den (bekanntgegebenen) Daten samt Aktenzahl eingelegt.
---------------------------------------------------------------
Žal je torej na voljo le povpraševanje iz leta 1943, kjer sprašujejo na Dunaj, če je Ivan dobil srebrno hrabrostno svetinjo. Če prav razumem so to povpraševali v zvezi s pokojnino (več odlikovanj večja penzija ?). Žal je bila poizvedba neuspešna, ker so vsi dokumenti izgubljeni. Predvidevam, da si Ivan svetinje ni kar izmislil zaradi večje penzije.

[klemen55]

Super Klemen, hvala ! Torej lahko zgodba o malariji izvira iz konca vojne in ne iz služenja vojaškega roka (predvidoma "v Afriki")....

Ja. Če je služil pri 87. celjskem pešpolku, potem je malarijo najverjetneje fasal med boji v delti Piave med julijem in septembrom 1918. Razen seveda, če je bil dodeljen kakšni samostojni četi obmejnih lovcev ali črnovojniškemu bataljonu, ki je bil poslan v Albanijo. Avstro-Ogrska ni poslala v Palestino nobenih pehotnih enot, samo topništvo, pionirje in ostale specializirane čete.

Verjetno je okreval za posledicami bolezni vse do februarja 1919, ko je bil nato uradno odpuščen iz vojaške službe. To ni nič nenavadnega. Jaz sem našel celo enega ali dva 87erja, ki sta za posledicami ran oziroma bolezni umrla v vojaški bolnišnici na Dunaju leta 1921!

Vsak (polkovni) nadomestni bataljon je imel tudi t.i. rekovalescentni oddelek, v katerem so se nahajali vojaki, ki so prispeli iz vojaških bolnišnic in še niso bili zdravstveno sposobni za vojaško službo. Tukaj so potem preživeli na zdravljenju (rehabilitaciji) še nekaj časa, dokler jih vojaška zdravniška komisija ni spoznala za ''tauglich zum Frontdienst'' (sposoben za frontno službo), kot so temu rekli. Mislim, da se je rekovalenscentni oddelek nadomestnega bataljona 87. pešpolka nahajal v Laškem (zdravilišče), nisem pa sedajle čisto 100% prepričan.

Če je bil zaradi bolezni odpuščen iz vojaške službe, potem je bil uradno premeščen v neaktivno razmerje.

Očitno na Dunaju niso uspeli najti njegovega predloga za odlikovanje (Belohnungsantrag), ki bi potrdil, da je med prvo svetovno vojno prejel veliko srebrno hrabrostno medaljo. Očitno je tudi, da je Ivan Dittinger med drugo svetovno vojno zaprosil za denarno rento, do katere so bili upravičeni prejemniki zlate in srebrnih hrabrostnih medalj iz prve svetovne vojne.

Mimogrede med boji na Koroškem (1918-1919) se je v vrstah koroškega Heimwehra boril tudi Infanterist Franz Dittinger, roj. 11.XI.1874 v Hohenmauthenu bei Mahrenberg (Steiermark), ki je padel dne 2.VI.1919 pri Altacherwirtu bei St. Paul i.L. Bil je pripadnik t.i. brambovske stotnije St. Georgen. Kaj v sorodu s tvojim Ivanom Dittingerjem?

Pozna morda kdo na tem forumu tudi koga, ki bi kaj vedel o zgodovini Mahrenberga (Radlje ob Dravi)? Iščem namreč kakšne podatke o županu IVANU PREDANU, ki je županoval v Mahrenbergu v začetku 20-ih let 20. stoletja.

lp,

Klemen

[ir87]

Bog ne daj, da bi imeli Heimwehr v družini . Hohemauten je Zgornja Muta. Ivan Dietinger je bil iz Gortine (Gegenthal takrat). To je sicer blizu, kasneje se je preselil na Muto. O Francu nimamo podatkov.

Sem pa zasledil zanimivost od vzorec glede priimka. Dittingerji so iz Avstrije (pojavljajo se Gradec, Dunaj, spodnja Avstrija...), edini Dittinger ki sem ga našel iz Slovenije je tale nesrečni Franz iz Mute.
Dietingerji pa se pojavljajo v Gortini, Slovenj Gardcu, Mariboru in iz Ljubljani. Prej sem mislil, da so priimek pisali bolj poljubno oz. kakor je pač naneslo pa očitno ni tako.

Kje bi pa našel kaj o srebrni hrabrostni svetinji ? Če je arhiv z Dunaja izgubljen je edini vir časopis ? Ali pa bi lahko bil kakšen zapis še kje drugje ?

[aljaz]

Jaz sem v žlahti z Ditingerji s Trbonj, verjetno so živeli v SG, pa v Prevaljah, Moja prababica se je pisala Ditinger, mogoče pa sem v žlahti z tem Ditingerjem.