Revija Na fronti

[yurko]

Obrazložitev je seveda v redu, a ne paše v današnji čas. Mislim, da je je prav, da uporabljamo ustaljeno terminologijo, ki nikogar ne bo zavajala in ta je:

zug - vod - plotone - platoon
kompa[g]nie - četa, stotnija, kompanija - compagnia - company
bataillon - bataljon - battaglione - batallion
regiment - polk - reggimento - regiment

Tako smo pisali do zdaj in ne vidim razloga, da bi bilo tudi v bodoče kaj drugače.
O poimenovanju činov pa smo že na starem forumu imeli debato in zavoljo različnih stopenj v primerjavi z današnjimi prišli do zaključka, da je najbolje, da jih imenujemo po starem.

Pri vojaških formacijah teh dilem ni.
Če stotnijo vodi stotnik, še ne pomeni, da četo vodi četnik, vod pa vodnik.

[svejk]

Dober večer želim!

Hehe, ob vsej tej razpravi se mi nehote pred oči postavi Prešernov verz in ne morem si kaj, da ga ne bi zapisal:

"ker ogleduje smôlec obuvalo,
jermenov méni, de ima premalo"

Skušal sem argumentirano in dobronamerno odgovoriti na očitani "spodrsljaj" in zakaj ga zame ni bilo in ga ni. Spodrsljaja namreč. Mi je pa ob tem razglabljanju glede prevoda Zug-a -v že znanem članku o Bašiću - zanimivo še nekaj: O samem opisanem in sedaj tudi z dokumenti dokazanem podvigu Bašića - o katerem je bilo poprej na tem forumu toliko dvomov, če je do njega sploh prišlo - pa doslej še nisem slišal nobene besede. Da dvomov zdaj ni več namreč.
Imam občutek, da je bil zaradi ene besede cel članek nekako spregledan.

No, kakor koli Yurko, v svojem pojasnilu nisi storil čisto nič drugega kot to, da si uporabil drugi izraz za Zug. Zapisal sem že namreč zakaj so uporabljali prevod četa in tudi to, da je v slovarju moč najti npr. za Zug obe besedi četo in vod. Sicer pa gornji prevod formacij ne bi smel povzročati toliko težav- torej: roj, četa, stotnija, bataljon, polk.

O činih pa si ne morem kaj, da ne bi dodal še tole:
Zugsführer je bil poslovenjen kot četovodja in tako ga navaja tudi Komel pl. Sočebran:



Če temu ni tako - potem popravi zadevo tudi v nastajajoči wiki.
O tem kaj sodi v današnji čas in kaj ne - si naj pa odgovori vsak sam.
Ker se nimam namena prepirat, bom sam zaključil s Shakespearom in sicer, da storite ob svojih zapisih: "Kakor vam drago."

Vse dobro,
Vaš Švejk

[yurko]

Pri činih ni nobenih nejasnosti in ne vidim razloga, da bi karkoli popravljal.

[deklica]

Zbudili ste mojo radovednost, da sem šla v knjižnico poiskat revijo Na fronti. Pozitivno presenečena, prvi trenutek nad lepim fizičnim izgledom in potem nad bogato vsebino. Zelo pohvalno, da se tukaj rešujejo pred pozabo pripovedi posameznikov in družinski arhivi.
Zgoraj omenjena zgodba o Bećirju Bašiću se bere kot Asterix. Škoda, da zgodovina v šoli ni bila tako sočna. Mogoče so tudi zaradi šolske suhoparnosti - in posledično zelo hitro izpuhtelega znanja - danes članki zame še bolj polni novic.

[svejk]

Čakal sem, da bo uredniški odbor morda objavil tudi odziv, ki je bil na to našo revijo in za katerega so izvedeli med prvimi. Pa od tega ni bilo nič. Zato zapis tokrat priobčim sam.

Vojnozgodovinski zbornik, št. 34:





Mnenje si ustvarite pa sami.

[bojan22]

Kritiko sem prebral že pred tedni, verjetno v Primorskih novicah, bila je pozitivna in pohvalna, saj revija govori sama zase.
Bolj natančno "recenzijo" sem ustno podal Vinku Avsenaku, šla sva kar po prispevkih po vrsti. Strinjal se je z mojimi pohvalami, delila pa sva si tudi mnenje o tistem, kar je mogoče v reviji slabše in izstopa po nedodelanosti ali deluje kot nedokončan članek.
Torej vsi prispevki niso enako kvalitetni, kar ob takem naboru piscev niti ni pričakovati.
Glede "limanja polzgodovinarjev" na revijo, pa se ni bati, saj je uredniški odbor kvaliteten in tudi kompetenten, da sprejme in objavi članke, ki so reviji ustrezni.
Pa še naprej lepo pisanje in trudim se, da bi bil tudi sam kmalu zraven s kakim zanimivim prispevkom.

[305]

Bojan, držali te bomo za besedo.

[svejk]

Dober dan želim in upam, da je Vaš bolj zdrav kot je moj. Sem čisto obolel in tega ne privoščim nikomur, posebej zdaj ne - ko je tako lepo vreme. A kaj hočemo....
Bojan, se že vnaprej veselim prispevkov izpod Tvojih rok. Upam, da že v novi številki revije.
Bi pa prosil, če kdo hrani slučajno doma, da bi se priobčilo tudi to kritiko iz Primorskih novic. Jih sam žal nimam pa bi bilo vseeno zanimivo prebrati mnenje. Hvala že vnaprej.
Kar se pa nedokončanosti nekaterih prispevkov tiče - to je nekomu lahko samo izziv, da zadeve le še dopolni in obogati s svojimi lastnimi odkritji in spoznanji. Vsaj sam mislim tako.

Vse dobro!
Vaš Švejk

[bojan22]

Bojan, držali te bomo za besedo.

Držite trdno!!!

Sedaj govorim napamet, mislim, da je bil članek res v Primorskih, a kot se spomnim, je bil popolnoma enak, verjetno isti avtor, zdi pa se mi, da je bila recenzirana tudi druga knjiga, ki je zraven. Nisem pa naročnik, sicer jih preberem dokaj redno v kakem lokalu, so eden boljših časnikov za naš konec.

Če se motim, pa naj me kdo popravi in se oproščam vnaprej.

[ir87]

No, pri tem je poleg čisto jezikovnih zadev treba gledat tudi smiselno, glede na število mož v posamezni enoti in temu primerno oz. primerljivo prevajat.

Švejkova razlaga oz. prevod je tisti pravi. Da bi enoto z 50 možmi prevajali v vod nikakor ni smiselno. Ne vem kako je v slovenski vojski ampak v JLA je četa štela okoli 65 fantov. Če se prav spomnim, smo imeli 4 vode, vsak vod je imel 4 oddelke (v protioklepnem vodu smo imeli 2 oddelka hudičeviega bestrzajnega topa in dva oddelka ročnih raketometov, v ostalih vodih je bil po en mitralješki oddelek in trije "navadni"). V vodu je bilo okoli 16 fantov. Četi je komandiral kapetan, včasih poročnik. Vodom pa podporočniki in vodniki. Oddelkom desetarji ali razvodniki.

Vsekakor je Zug veliko bližje četi kot vodu-tako po številu mož kot v taktičnem smislu.