9. soška bitka
3 prispevkov
• Stran 1 od 1
9. soška bitka
Napisal/-a Vinko Avsenak » 05.11.2006 01:09:11
Na današnji dan se je pred 90 leti končala 9. soška bitka. Začela se je 31. oktobra 1916 z italijanskim topniškim obstreljevanjem na Krasu. Istočasno so italijanska letala bombardirala Dutovlje, Sežano in grad Miramar pri Trstu. 1. novembra so Italijani navsezgodaj začeli strahovito obstreljevati avstro-ogrske položaje, opoldne pa je sledil množični napad pehote. Toda tako kot v prejšnji bitki Italijanom na južnem krilu 2. italijanske armade med Šempetrom in reko Vipavo ni uspelo prebiti obrambe. Le v Panovcu in pri Tivoliju so ponekod zasedli prve rove, iz katerih pa so jih kasneje vrgli protinapadi branilcev.
Na Krasu pa se je Italijanom že v prvem jurišu posrečili prebiti razdejane položaje branilcev in skoraj neovirano prodreti po grebenu proti Cerju. Tudi južneje, vse do ceste Opatje selo - Kostanjevica, je pred njihovim naletom popustila avstro-ograska obramba. Skozi 3 km široko vrzel so italijanske enote prodirale proti vzhodu in zasedle zaselek Trstelj. Branilcem je v zadnjem trenutku uspelo umakniti nekaj topniških baterij, medtem ko so en del Italijani zasegli.
Zaradi prodora na severnem robu Krasa so se branilci umaknili tudi s položajev južno od ceste Opatje selo-Kostanjevica in zasedli obrambno črto pri Hudem Logu, kjer so bili boji najhujši in kjer je bilo težišče obrambe prav na ljubljanskem 2. gorskem strelskem polku. Poveljstvo VII. korpusa se je moralo odločiti za protinapad in je vanj poslalo 8 bataljonov 28. pehotne divizije, ki pa so jih Italijani že na pol poti zasuli s plinskimi granatami. Izgube so bile hude. Sprva je sicer napad potekal uspešno, bataljoni so ponoči prodrli proti zahodu in zjutraj pri Pečini zajeli celo 500 Italijanov. Toda potem je italijanska 45. divizija krenila v napad, razbila avstro-ogrske bataljone in zavzela Fajtji hrib. 3. novembra so po topniški pripravi trije polki italijanske 45. pehotne divizije silovito naskočili Veliki vrh in ga zasedli. Če bi Italijanom uspelo vrh zadržati, bi to pomenilo tudi padec zadnje utrjene obrambne črte vsaj do Kostanjevice. Položaj je rešil stotnik Peter Roósz, ki je s IV. bataljonom 61. pehotnega polka v silovitem protinapadu zasedel Veliki vrh in zajel 11 častnikov in 500 vojakov s sedmimi mitraljezi.
4. novembra so poskušali Italijani s tremi divizijami XIII. korpusa prebiti avstro-ogrsko obrambo med Hudim Logom in Jamljami. Pri Hudem Logu se je spet izkazal 2. gorski strelski polk. Zagrizeni boji so trajali do večera, noč pa je prinesla konec bitke. Cadorna je sicer načrtoval še naslednji poskus, toda vreme se je poslabšalo, prišla je zima, ki so si jo branilci tako želeli. Nastopilo je relativno zatišje, ki je trajalo pol leta.
V 9. bitki je Cadorna še tretjič spravil avstro-ogrsko obrambo na kolena, nato pa v kritičnem trenutku odnehal. Cena za prodor do Kostanjevice je bila velika. Italijani so izgubili 825 častnikov in 28.100 vojakov, podobne izgube, okrog 28.000 ljudi, pa je utrpela tudi avstro-ogrska 5. armada, ki je tako izgubila skoraj tretjino mož na Krasu. Najhujše izgube sta doživeli dve diviziji, v katerih je bilo veliko Slovencev: 28. pehotna divizija je izgubila 62% moštva, 44. strelska pa kar 70%.
Na Krasu pa se je Italijanom že v prvem jurišu posrečili prebiti razdejane položaje branilcev in skoraj neovirano prodreti po grebenu proti Cerju. Tudi južneje, vse do ceste Opatje selo - Kostanjevica, je pred njihovim naletom popustila avstro-ograska obramba. Skozi 3 km široko vrzel so italijanske enote prodirale proti vzhodu in zasedle zaselek Trstelj. Branilcem je v zadnjem trenutku uspelo umakniti nekaj topniških baterij, medtem ko so en del Italijani zasegli.
Zaradi prodora na severnem robu Krasa so se branilci umaknili tudi s položajev južno od ceste Opatje selo-Kostanjevica in zasedli obrambno črto pri Hudem Logu, kjer so bili boji najhujši in kjer je bilo težišče obrambe prav na ljubljanskem 2. gorskem strelskem polku. Poveljstvo VII. korpusa se je moralo odločiti za protinapad in je vanj poslalo 8 bataljonov 28. pehotne divizije, ki pa so jih Italijani že na pol poti zasuli s plinskimi granatami. Izgube so bile hude. Sprva je sicer napad potekal uspešno, bataljoni so ponoči prodrli proti zahodu in zjutraj pri Pečini zajeli celo 500 Italijanov. Toda potem je italijanska 45. divizija krenila v napad, razbila avstro-ogrske bataljone in zavzela Fajtji hrib. 3. novembra so po topniški pripravi trije polki italijanske 45. pehotne divizije silovito naskočili Veliki vrh in ga zasedli. Če bi Italijanom uspelo vrh zadržati, bi to pomenilo tudi padec zadnje utrjene obrambne črte vsaj do Kostanjevice. Položaj je rešil stotnik Peter Roósz, ki je s IV. bataljonom 61. pehotnega polka v silovitem protinapadu zasedel Veliki vrh in zajel 11 častnikov in 500 vojakov s sedmimi mitraljezi.
4. novembra so poskušali Italijani s tremi divizijami XIII. korpusa prebiti avstro-ogrsko obrambo med Hudim Logom in Jamljami. Pri Hudem Logu se je spet izkazal 2. gorski strelski polk. Zagrizeni boji so trajali do večera, noč pa je prinesla konec bitke. Cadorna je sicer načrtoval še naslednji poskus, toda vreme se je poslabšalo, prišla je zima, ki so si jo branilci tako želeli. Nastopilo je relativno zatišje, ki je trajalo pol leta.
V 9. bitki je Cadorna še tretjič spravil avstro-ogrsko obrambo na kolena, nato pa v kritičnem trenutku odnehal. Cena za prodor do Kostanjevice je bila velika. Italijani so izgubili 825 častnikov in 28.100 vojakov, podobne izgube, okrog 28.000 ljudi, pa je utrpela tudi avstro-ogrska 5. armada, ki je tako izgubila skoraj tretjino mož na Krasu. Najhujše izgube sta doživeli dve diviziji, v katerih je bilo veliko Slovencev: 28. pehotna divizija je izgubila 62% moštva, 44. strelska pa kar 70%.
Zadnjič spremenil Vinko Avsenak, dne 05.11.2006 12:21:45, skupaj popravljeno 1 krat.
- Vinko Avsenak
- član
- Prispevkov: 209
- Pridružen: 30.06.2005 17:26:21
- Kraj: Škofljica
3 prispevkov
• Stran 1 od 1
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 0 gostov